Leto dni, odkar je Pravna mreža za varstvo demokracije na tožilstvo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA kazensko ovadila direktorja Ukoma Uroša Urbanijo, on pa je nato ovadil Katarino Bervar Sternad in Natašo Pirc Musar, tožilske odločitve še ni. Prav tako se še ni začela obravnava tožbe, v kateri Bojan Veselinovič toži Janeza Janšo.
Predsednik vlade Janez Janša je maja lani objavil tvit, v katerem je tedanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča označil "za sodelavca pri umoru novinarja". Veselinovič se je odzval s tožbo, v kateri mu kot zasebni tožilec očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, za kar je v kazenskem zakoniku predvidena denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev.
Po poročanju portala N1 so imeli vročitelji tudi pri vročanju Veselinovičeve zasebne tožbe Janši nemalo težav. Ker se premier za ugovor zoper tožbo tokrat ni odločil, pa je ta z iztekom roka za ugovor postala pravnomočna, so navedli.
Urbanija v začetku junija vložil kazensko ovadbo
Je pa Janša preko odvetniške družbe Matoz vložil predlog za prenos odločanja na sodišče izven sodnega območja višjega sodišča v Ljubljani. Vrhovno sodišče je v senatu, ki so ga sestavljali sodniki Kristina Ožbolt kot predsednica ter Barbara Zobec in Mitja Kozamernik kot člana, sklenilo prenesti odločanje na Okrožno sodišče v Celju. To so sklenili že na decembrski seji, zadeva pa je na celjsko sodišče prišla zadnji dan marca letos. Kot so za STA pojasnili na celjskem sodišču, je bila zadeva dodeljena sodnici Leonidi Jager. Zaenkrat še ni znano, kdaj bo razpisan narok.
Pravna mreža za varstvo demokracije pa je maja lani na ljubljansko tožilstvo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA kazensko ovadila direktorja vladnega urada za komuniciranje Uroša Urbanijo. Kot so tedaj sporočili, mu med drugim očitajo, da je izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti.
Urbanija pa je nato v začetku junija na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo proti predstavnici Pravne mreže za varstvo demokracije Katarini Bervar Sternad in odvetnici Nataši Pirc Musar. Očita jima, da sta ga krivo ovadili.
Na tožilstvu so za STA pojasnili, da je pristojna tožilka v zadevi, v kateri je Pravna mreža ovadila Urbanijo, od sektorja kriminalistične policije na policijski upravi Ljubljana zahtevala dopolnitev kazenske ovadbe. Policija je januarja zaprosila za podaljšanje roka za to dopolnitev, tožilka jim je ugodila in rok podaljšala do 4. julija letos. Po neuradnih informacijah STA je policija v tem postopku med drugim opravila več pogovorov, med drugim s sedanjim in bivšim predsednikom nadzornega sveta STA, Veselinovičem in nekdanjo direktorico Ukoma.
Okoli STA še več postopkov
Po prejemu policijskega poročila, ki ga torej tožilka pričakuje do 4. julija, bo sprejeta tudi državnotožilska odločitev, so pojasnili za STA. Obenem pa bo, ker gre zaradi povezanosti za isto dokazno gradivo, tožilka do tedaj počakala tudi z odločitvijo v zadevi, ko je Urbanija ovadil Bervar Sternadovo in Pirc Musarjevo.
Okoli STA je bilo sicer še več postopkov. Že novembra lani je Specializirano državno tožilstvo zavrglo ovadbo zaradi zlorabe položaja, ki jo je član nadzornega sveta STA Radovan Cerjak podal proti zdaj že nekdanjemu direktorju STA Bojanu Veselinoviču zaradi kompenzacijske pogodbe z Dnevnikom. Ugotovilo je, da sum kaznivega dejanja ni podan, prav tako Veselinoviču ni moč očitati poslovne nezvestobe do STA.
Je pa Veselinovič Cerjaka, ker je kopijo pogodbe, označeno kot poslovna skrivnost, odnesel s seje nadzornega sveta, prijavil komisiji za etiko Odvetniške zbornice, saj je Cerjak odvetnik. Po informacijah STA je med drugim v prijavi zapisal, da je odvetnik pogodbo pospravil v svojo aktovko in zapustil sejo, še preden bi nadzorni svet odločil o načinu seznanitve oziroma vpogleda vanjo. Cerjak je v pojasnilu komisiji navedel, da je na položaj člana nadzornega sveta STA izvoljen kot fizična oseba in ne kot odvetnik. Navedbe prijavitelja pa je označil za neresnice in polresnice, na katere ne bo odgovarjal.
Komisija pa je sprejela mnenje, da je odvetnik s tem, ko je na seji nadzornega sveta odtujil in kasneje v javnosti razkril dokument, za katerega je vedel, da je označen s stopnjo zaupnosti "poslovna skrivnost", kršil 8. in 15. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike in s tem škodoval ugledu odvetništva.
V mnenju, ki je anonimizirano objavljeno tudi na spletni strani zbornice, med drugim pojasnjuje, da je odvetnik k častnemu ravnanju zavezan tudi, ko ne opravlja odvetniškega dela. "Dejstvo, da je bil odvetnik za člana nadzornega sveta izvoljen kot fizična oseba, ne pa kot odvetnik, zato ne opravičuje njegovih ravnanj v svojstvu člana nadzornega sveta in jih ne izvzema iz presoje skladnosti s kodeksom," je zapisano v mnenju. Dodali so, da je odvetnik kot pravni strokovnjak seznanjen z določbami zakonodaje s področja varstva poslovne skrivnosti in z obveznostmi članov nadzornega sveta. "Ravnanje člana nadzornega sveta, ki na opisani način odtuji pogodbo, za katero ve, da je označena s stopnjo zaupnosti "poslovna skrivnost", ne ohranja osebne časti in časti odvetniškega poklica, prav tako pa ne izraža odvetnikove pravniške in splošne kulture. Dodatno težo kršitvi daje dejstvo, da je odvetnik vsebino pogodbe razkril tudi v televizijski oddaji, s čimer se je z njeno vsebino seznanila splošna javnost, med drugim navaja mnenje.
