Vida Božičko Štajnberger
Vlada je nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, ugotovila, da ukrep kontrole teh cen ni več potreben. Odločila se je za liberalizacijo cen teh naftnih derivatov, potem ko je to za neosvinčeni 98-oktanski bencin in kurilno olje storila že leta 2016, prav tako so cene že neregulirane ob avtocestah. "Zaradi nizkih cen naftnih derivatov na svetovnih trgih je zdaj najugodnejši trenutek za takšno potezo, saj bo imel dvig marž trgovcev, ki so bile sedaj omejene, majhen vpliv na zvišanje maloprodajnih cen," je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Da je prišlo do umika države, so veseli tudi na Trgovinski zbornici Slovenije, saj so si za to že več let prizadevali: "Do zdaj so lahko trgovci na ceno vplivali v šestih odstotkih, tolikšen je namreč delež marže. V drugih državah je ta delež 20-odstoten. To pomeni, da marža pri nas trenutno ne presega osem centov na liter," je povedala predsednica zbornice Mariča Lah. Pričakovano sta z odločitvijo zadovoljna tudi dva največja trgovca Petrol in OMV, ki skupaj obvladata več kot 70 odstotkov tržnega deleža. Na vprašanje o načrtih glede zvišanja cen sicer niso odgovorili, a je to kaj hitro pričakovati.
Zvišanje največ za deset centov
Zvišanje cen bo gotovo izvedeno vsaj na začetku. "Glede na to, da so trgovci letos utrpeli veliko škodo, bodo verjetno kar hitro zvišali cene, a zagotovo te ne bodo šle v nebo. Tudi na avtocestah, kjer je to že mogoče, lahko vidimo, da cene ne odstopajo bistveno. Če je cena za liter sedaj en evro, zagotovo oktobra na najdražjih mestih ne bo več kot evro deset," je pojasnil ekonomist Sašo Polanec in nadaljeval, da bodo različne cene različnih ponudnikov pomenile tudi novo razporeditev tržnega deleža. "Če bodo cene previsoke, bodo vozniki gorivo točili drugje, če bodo povsod previsoke, pa se bo povišal trend električnih vozil. Izkušnje kažejo, da se potrošniki obnašajo racionalno," je še dejal in opozoril, da se lahko država vedno vrne tudi na regulacijski sistem.
Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri OZS, pravi, da ne bodo pristajali na zvišanje cen. “Višje cene niso v prid gospodarstvu. Mi bomo odreagirali takoj, če bodo cene previsoke. Želimo si najcenejšega bencina v regiji, le tako bo tranzitni promet točil pri nas, sicer niti domači prevozniki ne bodo obiskovali slovenskih bencinskih servisov," je kritičen Pišek, ki je prepričan, da cena goriva vpliva na celotno gospodarstvo.
Cene bodo lahko spreminjali kadarkoli
Ekonomist Polanec, ki je zagovornik transparentnosti, bi si želel, da bi država določila vsaj okvir, kdaj lahko bencinski servisi spreminjajo cene: "Najboljše se mi zdi, da bi lahko cene spreminjali le enkrat dnevno. Predlagam zjutraj. To bi pomenilo, da bi vozniki, tudi ko se vračajo iz službe, še vedno lahko točili po isti ceni." A na pristojnem gospodarskem ministrstvu o tem ne razmišljajo. Pojasnili so nam, da deregulacija, kot jo predvidevajo, pomeni popolno svobodo pri določanju cen: "Cene naftnih derivatov se bodo po novem prosto oblikovale na trgu oziroma jih bodo določali posamezni naftni distributerji odvisno od njihove poslovne strategije. Omejitve glede dovoljenega števila sprememb ni. Pričakujemo, da bodo distributerji cene diferencirali glede na lokacijo ponudbe, lahko tudi na različne časovne termine, mogoče s komercialnimi akcijami." Kot so še dejali, pa bodo transparentnost zagotavljali še naprej na portalu gorivo.si, kjer je dostopen cenik vseh ponudnikov.
Po ocenah vlade bi v obdobju desetih let lahko prišlo do vstopa novih ponudnikov na trg, že prej pa računajo na to, da se bo več diskontnih trgovin odločilo za gradnjo bencinskih črpalk, saj je to praksa tudi v tujini. Za zdaj ima osem samopostrežnih črpalk Hofer, 21 pa Mercator. Tujih ponudnikov pa kljub morebitni deregulaciji ne pričakujejo na Agenciji za varstvo konkurence: "Nove igralce odvračajo visoke vstopne ovire, med drugim dolgotrajno umeščanje v prostor in zasedenost elitnih lokacij. Ob prostem oblikovanju cen pa bi lahko prišlo do učinka raket in perja, kar pomeni, da se maloprodajne cene hitro in v celoti prilagodijo porastu cen surovin, medtem ko je odziv na znižanje cen surovin počasnejši in se ne zgodi v celoti."
