Pred tedni smo objavili zgodbo bralca, ki je v Lidlu kupil svinjske zrezke, ti pa so med pripravo spustili belo snov. Bralec je pečene zrezke vrgel v biološke odpadke, s tem pa odprl debato na Facebooku, kjer so uporabniki opozorili, da meso ne sodi med biološke odpadke. Ker pa meso zagotovo ni edini primer, pri katerem nastane dilema, med katere odpadke sodi določena hrana, smo se po odgovore obrnili na mariborsko Snago.
Kako ločujemo odpadke?
Baterije – zbirni center, zbiralnica nevarnih odpadkov
Tekstil – zbirni center
Stiropor – zbirni center, manjši kosi, ki gredo skozi režo tudi v zabojnik z rumenim pokrovom na zbiralnicah oziroma ekoloških otokih
Guma – zbirni center
Olje od cvrtja – zbirni center, nekateri bloki imajo nameščene zbirne posode v skupnih prostorih
Kosti od mesa in rib – mešani komunalni odpadki = črna posoda
Papirnate brisačke, s katerimi smo odcedili ocvrto meso – mešani komunalni odpadki = črna posoda
Meso – mešani komunalni odpadki = črna posoda
Alu folija – embalaža, torej posoda z rumenim pokrovom ali rumena vreča
Olupek od banane – biološki odpadki = rjava posoda
Olupek od agrumov (limona, pomaranča ...) – biološki odpadki = rjava posoda
Uporabljeni papirnati robčki – mešani komunalni odpadki = črna posoda
Zgoščenke – mešani komunalni odpadki = črna posoda
Umazan lonček od jogurta = embalaža, torej posoda z rumenim pokrovom na zbiralnici oz. ekološkem otoku ali rumena vreča
Umazan kozarec od rdeče pese = steklena embalaža, torej posoda z belim oziroma zelenim pokrovom na zbiralnici oziroma ekološkem otoku
Kartonasta embalaža od sirov za mazanje = embalaža, torej posoda z rumenim pokrovom na zbiralnici ali rumena vreča
Tetrapak od mleka = embalaža, torej posoda z rumenim pokrovom na zbiralnici ali rumena vreča
Konzerva od tune = embalaža, torej posoda z rumenim pokrovom na zbiralnici ali rumena vreča
Embalaža od jajc – odpadna embalaža, torej zbiralnica oz. ekološki otok v zabojnik z rumenim pokrovom, v primestnih občinah rumena vreča
Pokrov od steklenih posod – mešani komunalni odpadki, torej črna posoda
Stari čevlji – zbirni center
Rezano cvetje – biološki odpadek, torej v rjavo posodo
Žarnice (navadne in varčne) – nevarni odpadek, zbirni center ali dvakrat na leto premična zbiralnica nevarnih odpadkov, ki je trenutno na poti po Mariboru, urnik pa je dostopen tudi na naši spletni strani
Vrečka iz trgovine za pekovske izdelke, ki je pol plastična pol papirnata – odpadna embalaža, torej zbiralnica oz. ekološki otok v zabojnik z rumenim pokrovom, v primestnih občinah rumena vreča
Do kršitev pri ločevanju odpadkov najpogosteje prihaja v večstanovanjskih stavbah
Sistem ločenega zbiranja odpadkov se je od začetkov v letu 1998 do danes močno spremenil in se še spreminja. Napake pri ločevanju pa se dogajajo še danes. "Največ težav zaznavamo pri odpadni embalaži. Pri tej vrsti odpadka je včasih že težko ločiti med mešanimi odpadki in embalažo. Nekateri uporabniki odpadno embalažo, ki jo zbiramo v posodah z rumenim pokrovom, imenujejo tudi plastika, kar je narobe. V posodah z rumenim pokrovom zbiramo vse, kar je nekoč služilo kot embalaža. Zato obešalniki, plastične igrače in podobni predmeti iz plastike ne sodijo med odpadno embalažo, ampak med mešane komunalne odpadke. Najbolje je, da se, če smo v dilemi, vprašamo, ali je to, kar želimo zavreči, služilo kot embalaža. Če ja, potem sodi v posodo z rumenim pokrovom. Če ne, gre najpogosteje za mešani komunalni odpadek, ki mu je mesto v črni posodi," pojasnjujejo na Snagi.
Uporabniki povečini plastenk in pločevink še zmeraj ne stiskajo
Drugi izziv je že omenjena odpadna embalaža, ker ljudje mislijo, da v embalažo sodi vse, kar ima v sebi plastiko. "Embalaža je tisto, v kar je bil določen izdelek ovit, zapakiran, in ko izdelek začnemo uporabljati, nam ostane embalaža, ki sodi v posodo z rumenim pokrovom." Uporabniki imajo težave tudi z ugotavljanjem ustrezne velikosti odpadkov, ki sodijo v zbiralnice oziroma ekološke otoke, na katerih v Mariboru ločeno zbiramo papir, steklo in embalažo. Vse te posode imajo reže – bodisi na sprednji strani posode ali na vrhu (steklo). "Reža je namenjena temu, da uporabniku pokaže, kako velik odpadek je še primeren za posodo. Na primer, če kupimo nov pralni stroj, nam, ko ga začnemo uporabljati, ostane karton, v katerega je bil pralni stroj zavit. Ta karton zagotovo ne sodi v zbiralnico ali na ekološki otok, ker je prevelik, da bi ga lahko spravili skozi režo v posodo. Zato so v tem primeru na voljo zbirni centri."
Tudi odlaganje sicer pravilno ločenih odpadkov, ki pa po velikosti presegajo posode, je kršitev predpisov, ki veljajo za ločeno zbiranje. Zavedati pa se moramo tudi, predvsem pri odpadni embalaži, da če jo stisnemo, prihranimo na prostoru, ki ga odpadek zasede v posodi. "Naši uporabniki povečini plastenk in pločevink še zmeraj ne stiskajo, škatel, ki sodijo med odpadni papir v zbiralnici ali zbirnem centru, ne zložijo, in vse to povzroča prepolne posode oziroma daje občutek prepolnih posod, ki so, če bi z odpadkom ustrezno ravnali, po volumnu povsem primerne."
