Vida Božičko
Potem ko je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc včeraj predstavil ključne poudarke novega interventnega zakona za pomoč gostinstvu in turizmu, so v sektorju pri komentarjih za zdaj še precej skopi, saj predloga na mizo še niso dobili.
Predlog po besedah Zajca sicer predvideva enkratno pomoč za zagon poslovanja podjetij in samozaposlenih s področja gostinstva in turizma, ki so lani utrpeli upad prihodkov za več kot 10 odstotkov. Nadomestilo naj bi bilo določeno pri 10 odstotkih tega padca. Dodatno na ministrstvu predlagajo še subvencioniranje teh podjetij pri izplačilu regresa za letni dopust zaposlenih, v novem interventnem zakonu pa bo zapisanih tudi nekaj ukrepov za vse gospodarske panoge. V drugo polovico leta se bo denimo podaljšal ukrep mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, pri čemer se bo za tiste, ki so utrpeli večjo škodo, izplačani znesek zvišal na 1250 evrov oziroma 1500 evrov. Trenutno je mesečni temeljni dohodek za vse upravičence določen v višini 1100 evrov.
Številne podjetnike, med njimi je tudi veliko gostincev, je namreč ravno zaradi omejitev pri dosedanji pomoči v teh dneh presenetilo, da bodo morali denar vračati. Cvar je sicer tak razplet pričakoval: "Vseskozi smo opozarjali, da je meja pri 20 odstotkih padca prometa postavljena previsoko. Promet in dobiček ni enak. V naši branži je običajno le 10-odstoten dobiček. Tisto pomoč, ki jo je podjetje dobilo za plače zaposlenih, bo zdaj treba vrniti. Za deset zaposlenih je to približno 15.000 evrov na mesec, v času petih mesecev pa znese 75.000 evrov. Tega denarja podjetje nima več. Ne vem, kako ga bodo sploh lahko vrnili," je kritičen Cvar. Pristojnim so zato že predlagali, da naj ne zahtevajo vračila pomoči v panogah, ki so bile zaprte z dekretom. "Prav je, da se delodajalce obravnava individualno, saj so številni cenzus presegli za odstotek ali celo manj," še pravi Cvar.
"Če se denar mora vračati, to ni pomoč, pač pa kredit"
Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Branko Meh pojasnjuje, da gostinci zagotovo niso edini, ki so se znašli v situaciji, ko bi morali vrniti pomoč države. "Tukaj so še frizerji, kozmetičarke, avtopralnice in še številne druge panoge, ki so bile nekaj časa zaprte z odloki. Ko so te panoge ponovno lahko obratovale, so ljudje bolj množično prihajali po te storitve, zato so imeli nekoliko več prometa. Zdaj bi pa zato pomoč morali vrniti," je pojasnil Meh, ki predlaga, da naj država to zahtevo umakne. Če pa že morajo ta denar vrniti, pa ga naj država podjetjem vrne za namen nagrade zaposlenim ali za razvoj podjetja. "Res je, da so podjetniki bili seznanjeni s to mejo 20 odstotkov, vendar pa so jo nekateri presegli le za odstotek. Ob tem je treba še poudariti, da so za pomoč zaprosili, ko so bili v veliki stiski in niso vedeli, kako se bo epidemija nadaljevala in kdaj bodo lahko začeli delati. Ni korektno, da morajo vso pomoč vračati zaradi odstotka ali dveh," še meni Meh. "V kolikor dogovora z državo ne bomo dosegli, se država ne more več hvaliti s pomočjo, ki jo je dala podjetnikom. V tem primeru bo treba odkrito povedati, da so delovna mesta reševali delodajalci in ne država. Namesto pomoči pa so od države dobili le kredit," je še dodal.
Točnih številk, koliko podjetnikov bo pomoč moralo vračati, še ni, a računovodja Marjan Marič, ki v Prekmurju finančne bilance ureja številnim podjetnikom, je opazil, da je takih kar nekaj. "Na mojem seznamu je za zdaj takih približno 20 odstotkov, kar pomeni 17 podjetnikov in obrtnikov. Nekateri bodo vračali manj, drugi več," je dejal.
Med temi je tudi gostinec Boris Kegl, ki je je zaradi epidemije zabeležil 19,45-odstotni padec prometa. To pomeni, da bo 9.600 evrov pomoči moral vrniti zaradi 0,55 odstotka. Če bi bil njegov padec prometa 20-odstoten, namreč denarja ne bi rabil vrniti. "Ker sem ohranjal delovna mesta in ker sem se trudil z dostavo in prevzemom hrane, sem dobil tako nagrado, da moram zdaj vse vrniti," je dejal razočarano. "Ne vem, kako bom to vrnil. Prvič v 30 letih sem že vzel kredit za plače, zdaj bom moral vzeti kredit še zato, da bom vrnil pomoč," še pravi Kegl, ki je skeptičen tudi do novega interventnega zakona. "Če bi moral kasneje vračati tudi to pomoč, potem raje ne vzamem nič," še pravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
