Razgreta razprava med Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in največjo sindikalno centralo, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), o januarskem dvigu minimalne plače, pomešana z radovednostjo, koliko višje decembrske neto plače bomo januarja prejeli zaradi spremenjene dohodnine, je dala spet misliti. In bi lahko bila tudi koristna. Pa ne le zato, ker bodo morala podjetja poskrbeti, da bodo novi dvig minimalne plače čim manj boleče prenesla, in se odločiti, komu bodo zaračunala višje stroške dela, ampak tudi, ker se bomo znova vprašali, kako bomo zmogli podražitve s svojimi plačami. Seveda ne zgolj minimalno plačani delavci, ampak kako bodo to zmogli tisti, z bruto plačo do 1400 evrov. Take mesečne plače namreč malo manj kot polovica zaposlenih ne zasluži.
Slaba četrtina seže do 1000 evrov
Koliko evrov znaša ta hip bruto plača, ki jo je po zadnjih uradnih podatkih prejelo največ zaposlenih, ostaja skrivnost. Zneska ne poznata niti finančna uprava (Furs) niti statistični urad. Nobenega dvoma pa ni, da sta pri nas na samem plačnem dnu, ki ne presega več kot 1000 evrov bruto plače, dve številčno največji skupini zaposlenih. Plačo do tisočaka bruto je imela avgusta letos slaba četrtina ali 23,3 odstotka zaposlenih od skupno okoli 806 tisoč zaposlenih.
Nič ni neskladno z zakonodajo
Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: "Podjetja so se znašla v zelo zahtevni situaciji. Če bi v celoti sledila razmerjem, ki jih prinaša sprememba zakona o minimalni plači skozi celotno tarifno lestvico, bi se lahko masa plač v podjetjih dvignila za 50 do 60 odstotkov. Če izvedejo samo delno prilagoditev, torej nekoliko ublažijo veliko uravnilovko, govorimo o 15- do 20-odstotnem dvigu mase plač. Vsak od nas si zna predstavljati, kaj pomeni, če se ti za 20 odstotkov čez noč dvignejo življenjski stroški. Marsikatera družina bi res težko v taki situaciji preživela in v takih razmerah so sedaj tudi številna podjetja. Zato smo v GZS pripravili priporočila, s katerimi podjetjem povemo, kaj lahko naredijo na lastni ravni in kaj na kolektivni."
Že februarja bo drugače
A že februarja bo zaradi višje minimalne plače zgodba o tem, kakšno januarsko plačo bo pri nas zaslužilo največ zaposlenih, drugačna. Od 1. januarja bo namreč minimalna plača brez vseh dodatkov 940,58 evra bruto oziroma 700,15 evra neto. Takrat bodo morali prej omenjenemu prodajalcu k 940 evrov januarske bruto plače delodajalci prišteli še vse preostale dodatke, ki so zdaj ujeti v minimalno plačo. Denimo dodatek za izmensko delo v trgovini, za turnosno delo, za deljeni delovni čas, za težke pogoje za delo (od vročine, mraza, prahu do hrupa), za izpostavljenost nevarnostim pri delu, za dežurstva, pripravljenost na delo doma in podobno. Prišteti bodo morali tudi največji dodatek, to je dodatek za delovno dobo, ki lahko prinese k zakonsko določeni minimalni plači delavcu s 40 leti delovne dobe tudi 20 odstotkov osnovne plače. Tako določa zakon o delovnih razmerjih, ki ga morajo delodajalci spoštovati, razen če so se v veljavni kolektivni pogodbi dejavnosti dogovorili drugače. In dodatek za delovno dobo preimenovali denimo v skupno delovno dobo, delovno dobo pri zadnjem delodajalcu ali obe skombinirali in morda dodatek določili v višjem ali nižjem odstotku za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Sicer velja 0,5 odstotka letno. Ko bo prihodnje leto minimalna plača višja, bo že omenjeni prodajalec z desetimi nedeljskimi urami in brez leta delovne dobe tako zaslužil 1001 evro bruto plače, prodajalec z desetimi nedeljskimi urami in s 40 leti delovne dobe po 0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe pa 135 evrov več ali 1136 evrov.
Nezakonito
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS: "Tisto, kar menimo, da se bo zgodilo, in bi radi preprečili, je upoštevanje navodila GZS, ki implicitno vsebuje nezakonito napeljevanje k vključevanju določenih dodatkov v osnovno plačo ... GZS pozivam, naj priporočila umakne ter javno in jasno prekliče."
Merjenje moči med delom in kapitalom
GZS in sindikati seveda vedo, da tokratni dvig minimalne plače povečuje uravnilovko, če bodo druge plače obtičale, kjer so. Zavedajo pa se tudi, da plačne juhe zgolj bolj dostojna minimalna plača ne bo pregrela do vrelišča. Še zlasti ne, ker je ostala GZS pri iskanju plačnih bližnjic osamljena. Vlada molči, drugi delodajalci se ji niso pridružili. Vsaj ne pri predlaganem, očitno tudi zanje spornem spreminjanju plačnega modela, s katerim naj bi podjetja z velikim deležem minimalnih plač na vrat na nos ublažila posledice januarskega dviga minimalne plače.
Do tisoč evrov bruto plače je avgusta imelo 23,3 odstotka od 806 tisoč zaposlenih v Sloveniji
