Ali veste, da je zadnji mesec dni pri nas za tri do skoraj štiri stopinje Celzija pretoplo glede na dolgoletno povprečje? Že res, da nas navdušuje topel začetek jeseni in da na vsako vmesno ohladitev gledamo skoraj kot na sovražnika - letos so bile te ohladitve bolj simbolične in kratkotrajne -, a toplo vreme ni dobro le zato, da nam na vrtu zelenjava dobro raste pa da nam še ni treba kuriti. Kolikokrat se je to že zgodilo, resda se s tem ni začela kurilna sezona, a vseeno, toplo vreme je ugodno tudi za nevihte in močne padavine.
Morje je skoraj tako toplo kot poleti, izhlapevanje je veliko. Meteorologi si po nevihtnem poletju želimo malo umirjenega jesenskega dežja, ga ne dočakamo. Vsakič, ko se pripravlja na dež, so v igri vsaj nalivi, če ne kaj drugega. To nam načenja živce, kali duševni mir, meteorološki poklic postaja rizičen. Kako se bo to pokazalo v prihodnosti, ne vem, a po statistiki zgodaj umirajo novinarji, morda bomo začeli tudi meteorologi. Pa ne zaradi udarov strel ali dejanskih vremenskih vzrokov, ampak zaradi vremenskih vzrokov po ovinku, posredno. Zaradi stresa pri vremenskih napovedih. Verjemite mi, ni prijetno napovedovati nalivov, toče, viharnih vetrov. Skoraj boste že reagirali kot pes pri Pavlovem refleksu, ko nas boste zagledali, se vam bodo začele tresti hlače, postali bomo simbol za slabo, za nevarnost. Upam, da ne, nič nismo krivi, a takole na hitro človek res ne ve, kam to pelje.
Pa ne gre samo za zadnjih trideset dni. Julij in avgust sta bila pretopla za okoli stopinjo in pol, junij za dve, maj - glej ga, kam se je potuhnil, maj je bil po temperaturi skoraj do desetinke normalen! In april celo za slabo stopinjo prehladen, zaslužil bi si, da ga uokvirimo in obesimo na steno v spomin zanamcem. Marec je odstopal za več kot dve stopinji, februar skoraj za stopinjo in pol. In januar, saj se ga spomnite, kajne? Za dobre tri stopinje! Seveda, vse pretoplo!
Kaj naj si ob vseh teh podatkih mislimo?! Da prihaja ledena doba? Čuden bi bil ta led. Oglašajo se nekateri, ki pravijo, da bomo pač porabili manj energije za ogrevanje in s tem nižali izpuste ogljikovega dioksida. Ampak, glej ga, zlomka, kljub temu se izpusti povečujejo. Večja količina tega plina naj bi vodila k hitrejši rasti rastlin in posledično k večjim pridelkom hrane. Ampak tu so tudi suša, spremenljive vremenske razmere, ki pa otežujejo pridelavo hrane, zmanjšujejo pridelek. Ogljikov dioksid sam po sebi najbrž ne bo pomagal, če ne bo dežja. In preveč dežja tudi ne vpliva ravno blagodejno na rastline, ki nanj niso prilagojene. Težko bo temu ustreči, saj ne moremo eno leto saditi riža, drugo leto pa artičok. Ja, to bi bilo možno za nazaj, a takih rastlin za zdaj ne poznam.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
