Nastajajoča proračunska predloga za leti 2025 in 2026 zagotavljata potrebna sredstva za realizacijo najpomembnejših koalicijskih zavez in izvedbo vseh bistvenih obljubljenih reformnih dejavnosti, je po današnji proračunski seji vlade dejal podpredsednik vlade Matej Arčon. Predloge proračunskih dokumentov bo vlada potrjevala septembra.
Vlada, ki je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti začela maja, je danes po Arčonovih besedah naredila pomemben korak naprej v proračunskem načrtovanju. Ministri so tako sprejeli razrez izdatkov po posameznih proračunskih porabnikih, so naknadno sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Do septembra bo sledilo nadaljnje usklajevanje, jasnejša slika proračuna bo znana konec avgusta. Proračunski porabniki bodo namreč v sodelovanju z ministrstvom za finance do 15. avgusta pripravili predloge svojih finančnih načrtov, pri čemer morajo slediti danes sprejetemu razrezu. Ta se lahko v nadaljevanju sicer še nekoliko spremeni, in sicer v delu, ki se nanaša na evropska sredstva in sredstva iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi, vendar morajo skupni odhodki ostati nespremenjeni.
Predlog sprememb sprejetega proračuna za leto 2025 in predlog proračuna za leto 2026 bo vlada skupaj z drugimi proračunskimi dokumenti sprejemala septembra in ju v DZ poslala do 1. oktobra.
Proračuna po Arčonovih navedbah zagotavljata potrebna sredstva za realizacijo najpomembnejših koalicijskih zavez in izvedbo vseh bistvenih reformnih dejavnosti, ki jih je obljubila koalicija. Vlada bo tako s proračunoma zagotovila denar za izvedbo zdravstvene reforme, reforme sistema plač v javnem sektorju, zagotovljena bodo tudi napovedana sistemska sredstva za izvedbo gradnje javnih najemnih stanovanj in sredstva za obnovo po lanski katastrofalni ujmi.
Proračuna sta, tako Arčon, ob tem "še kako razvojno naravnana". Za razvoj, inovacije in znanost bo država namenila več kot kadar koli doslej, sredstva bodo do leta 2026 glede na številke v letu 2022 podvojena, je napovedal. Premier Robert Golob je medtem ob prihodu na današnjo sejo vlade kot eno od področij, kjer se financiranje krepi, omenil tudi obrambo.
Za razvoj, inovacije in znanost bo država namenila več kot kadar koli doslej
O številkah sicer Arčon podrobneje ni govoril, je pa izpostavil, da bo spremenjeni proračun za leto 2025 bistven za to vlado. "Ko bo realiziran, ne bomo več govorili, kaj bi in kaj bomo, temveč, kaj smo naredili," je orisal. Prepričan je, da bo imela vlada veliko pokazati. Dialog znotraj vlade je označil za zelo konstruktiven.
Zgornje meje izdatkov vseh proračunskih porabnikov so sicer že določene: za leto 2025 skladno z odlokom o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn ne smejo preseči 17,09 milijarde evrov, za leto 2026 pa ne 17,12 milijarde evrov. Na vladi poudarjajo, da je sprejeta zgornja meja izdatkov za 2025. za skoraj 1,3 milijarde evrov višja, kot je bilo načrtovano z lani sprejetim proračunom za prihodnje leto. Poleg omenjenih odhodkov iz razreza imajo proračunski porabniki sredstva za izvajanje projektov na voljo tudi v posameznih proračunskih skladih - na primer v SOS-skladu, namenjenem za popoplavno obnovo, in v skladu, prek katerega poteka financiranje ukrepov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Ta sredstva v razrezu niso razvidna.
Predloga proračunov po zagotovilih vlade sledita tudi srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov BDP. Za 2025. je primanjkljaj predviden pri 2,7 odstotka BDP, v 2026. pa pri 2,5 odstotka BDP. Javni dolg v deležu BDP naj bi se z nekaj manj kot 70 odstotkov v tem letu počasi zniževal.
