Srečko Klapš
Na dopoldanski izredni seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, ki jo je po ponedeljkovi 492-milijonski državni injekciji Holdingu Slovenske elektrarne sklical predsednik komisije in nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec (NSi), je minister za finance Klemen Boštjančič uvodoma poudaril, da kljub aktivnostim Slovenskega državnega holdinga (SDH) ne pomeni, da vlada pri teh ni sodelovala in da ne nosi odgovornosti, saj je tudi potrdila spremenjeni letni načrt upravljanja SDH. Več o gradivih pa ni mogel povedati, saj so označena za poslovno skrivnost.
Prvi mož SDH Žiga Debeljak je dejal, da so bili soočeni s težavami pri poslovanju družb iz skupine HSE, ker tem pri bankah ni uspelo izposlovati več kot 185 milijonov evrov likvidnostnih posojil. In da ne gre za trajno dokapitalizacijo, ampak za naknadna vplačila kapitala, ki bi jih odobril "vsak dobri gospodar". Debeljak še meni, da bo skupina HSE ves vplačani naknadni kapital vrnila do konca leta 2024. Ob čemer so za nadzor porabe tega denarja v HSE poslali tudi posebnega odposlanca.
Novi predsednik uprave HSE Tomaž Štokelj, ki je nasledil Viktorja Vračarja, je pojasnil, da so morali zaradi nižje proizvodnje hidrologije ob trenutno visokih cenah električne energije na trgu dodatno dokupiti 1,2 teravatne ure. Izgubo zaradi izpada proizvodnje hidroelektrarn in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), tudi zaradi pomanjkanja premoga v Premogovniku Velenje, ocenjujejo na 470 milijonov evrov. Od tega je za 300 milijonov evrov izpada pri hidroelektrarnah in za 170 milijonov zaradi izpada proizvodnje iz TEŠ-a.
Glede na to, da so pri trženju električne energije pridelali 50 milijonov evrov presežka, je izgube iz tega naslova za 420 milijonov evrov, ob čemer naj bi bil HSE zadolžen še za okoli 700 milijonov evrov.
Vrtovca je ob tem zanimalo, ali konec septembra v HSE še niso vedeli, kaj se dogaja v skupini, ko so javno govorili, da ne bodo potrebovali niti 400 milijonov evrov državnega poroštva, kaj šele dokapitalizacije. Preverjal je tudi informacije, da želijo HSE, TEŠ in Premogovnik Velenje izločiti v nekakšno energetsko slabo družbo: "To bi morali narediti čim prej in naša stranka bo to podprla, ker slabe družbe najedajo vse druge dobre, kot so Dravske elektrarne Maribor in Hidroelektrarne na spodnji Savi." Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu, pristojna za finančni sistem, je na to dejala, da razprava o načrtih za dolgoročnejšo sanacijo stanja v HSE presega debato na tej seji.
Tudi minister Boštjančič na to vprašanje ni odgovoril, je pa dejal, da izredne razmere ne smejo biti krinka, da se pod preprogo pometejo napake iz preteklosti. Dodaj je, da so si v HSE v preteklosti večinoma zastavljali cilje, ki nato niso bili doseženi: "Banke spremljajo tekoče poslovanje, zato ni nenavadno, da HSE ne želijo odobriti še več posojil," ocenjuje Boštjančič, saj banke po njegovem ne želijo tvegati niti z 20 odstotki, za katere država pri posojilih HSE ne jamči. "Ne ministrstvo ne SDH do menjave vodstva HSE ni imelo realnih podatkov o poslovanju. Pri tej izjavi sem zelo prijazen. Tudi zaradi tega je prišlo do sprememb pri upravljanju," je še dejal minister.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
