Pred desetimi leti so deležniki v verigi preskrbe s hrano podpisali kodeks dobrih poslovnih praks. To se je zgodilo na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, na katerem so tudi danes razpravljali o tej pereči problematiki. Letos je prišlo na tem področju do novih regulativnih premikov, saj je bila z julijsko spremembo zakona o kmetijstvu v slovensko zakonodajo prenesena evropska direktiva o nepoštenih praksah v verigi. S tem so med drugim skrajšali plačilne roke za hitro pokvarljive izdelke s 45 na 30 dni, za druge živilske izdelke pa z 90 na 60 dni. Prav tako je bil razširjen nabor tako imenovanih nedovoljenih ravnanj, ki jih je zdaj 27.
Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek pri tem izpostavlja pomen institucij varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in agencije za varstvo konkurence (AVK), ki sta zadolženi za spremljanje nepravilnosti v verigi. Nepoštene prakse po njegovih besedah ne zaznavajo samo pri trgovcih, temveč v celotni verigi. "Vemo, da nimajo vsi enake pogajalske pozicije, zato so zagotovo pri tem najbolj ranljivi kmetje," pojasnjuje Podgoršek, sicer nekoč prvi varuh odnosov v verigi.
Ne upajo govoriti
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič poudarja, da se morata pridelovalec in potrošnik bolj zavedati svoje moči, ki jo imata kot prvi dobavitelj in končni kupec, pri čemer bi bilo potrebno pri pridelovalcih predvsem povezovanje na področjih pridelave in trženja, morali pa bi tudi povečati zmožnosti skladiščenja.
Jasna Pleteršek iz agencije za varstvo konkurence pa kot zaskrbljujoče dejstvo izpostavlja, da v sproženih postopkih dobavitelji ščitijo kupce in podajajo izjave, da se ne čutijo izkoriščane, čeprav na agenciji pred tem zaznajo več kršitev.
Agencija je preverila tudi spremembo cen pridelkov od leta 2019 do leta 2020. V tem času je najbolj padla cena krompirja, in sicer za 30 odstotkov ob enakih pridelanih količinah. Sicer so bile po ugotovitvah statističnega urada odkupne cene kmetijskih pridelkov marca letos za 3,5 odstotka nižje kot marca lani.
Pomen nakupa domačega
"Tudi v teh dneh, ko hodim po sejmu, me mnogokrat kdo povleče za rokav in vpraša, minister, kaj bomo naredili glede nizkih cen," še pove Podgoršek, ki jim odgovarja, da minister ne določa odkupnih cen ali marž. Lahko pa politika pomaga na druge načine, pravi, tudi z ozaveščanjem o pomenu kupovanja domače hrane. Z večjim povpraševanjem po tej se bodo namreč po njegovem mnenju krepila pogajalska izhodišča pridelovalcev, kar je na področju mleka pokazala že shema izbrane kakovosti. "Mlečni sektor je iz koronske krize prišel brez praske, z minimalnim nihanjem cen navzdol in z v celoti odkupljenim mlekom," dodaja Podgoršek in ob tem izpostavi, da to ni bilo samo po sebi umevno. Temveč so se takrat akterji v mlečnem sektorju dogovorili za promocijsko akcijo, v kateri so sodelovali vsi, od kmetov in zadrug do živilskopredelovalne industrije in trgovine.
"Vsak je prevzel svoj del odgovornosti in imeli smo mesec slovenskega mleka. Ta akcija je rešila marsikatero kmetijo pred tem, da bi morali zlivati mleko v kanalizacijo." Zato Podgoršek vse akterje poziva, da oblikujejo močne lokalne verige v času pred krizo. Sam je v času epidemije kot državni sekretar največ klicev dobival od kmetov, ki niso imeli pogodbeno urejenih odkupov.
Odvisni od trgovcev
Po besedah Simona Böhma z AVK jih proizvajalci največkrat opozarjajo na nizke odkupne cene, premajhen odkup in uvoz poceni hrane. Trgovci pa na drugi strani trdijo, da je problem v nezadostnih količinah, ki jih lahko dobavijo slovenski kmetje, nepovezanosti proizvajalcev in manjšem povpraševanju po sadju in zelenjavi v poletnih mesecih, ko ju potrošniki pridelujejo sami.
Kot še pove, je leta 2019 največji pridelovalec, ki so ga preverjali, ustvaril milijon evrov letnega prometa, najmanjši kupec, trgovska veriga, pa je v istem obdobju ustvaril 40-krat več: "Glede na navedeno agencija sklepa, da obstaja velika verjetnost izkoriščanja boljšega pogajalskega položaja in s tem tudi pojava nedovoljenih ravnanj." Največji kupci svežega sadja in zelenjave v Sloveniji so pri 87 odstotkih pridelovalcev trgovske verige, od katerih so pridelovalci tudi zelo odvisni, saj s svojimi največjimi kupci v povprečju ustvarijo 62 odstotkov letnega prometa. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc meni, da se je s tem razgalila diagnoza stanja v kmetijstvu: "87 odstotkov pridelovalcev se pogovarja direktno z velikimi trgovci, medtem ko se v primerljivih državah pogajajo trije. Dokler bo tako, se stvari ne bodo spremenile … Šokirana sem, da smo tako prepuščeni na milost in nemilost trgovcem, a smo si za to verjetno tudi sami krivi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
