Minister obljublja čakanje na delo, posojila in subvencije

Ohranjanje zaposlitev prek mehanizma čakanja na delo in zagotavljanje likvidnosti s posojili sta ukrepa, ki ju je kot pomoč podjetjem na območjih, ki jih je prizadela ujma, po sestanku z gospodarstveniki napovedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. V družbah z veliko škodo lahko pričakujejo 100-odstotno subvencioniranje čakanja na delo, v tistih, ki so vezane na poškodovane družbe, pa 80-odstotno. Likvidnostna posojila bodo predvidoma na voljo prek SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada. Na gospodarskem ministrstvu pripravljajo tudi že možnost povračila nastale škode na strojih, opremi, zalogah in izpadu prihodka v višini vsaj 60 odstotkov upravičenih stroškov, da bi prizadetim podjetjem čim hitreje izplačali tudi pomoč na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

To je po Hanovih besedah predlog, o katerem sta se dogovorila z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Lukom Mescem. Predstavila ga bosta v vladi. Kaj bo na voljo, je odvisno od denarja, za koliko se bo država lahko zadolžila, pa tudi, koliko ga bo mogoče dobiti od EU prek solidarnostnega mehanizma. "Seveda je najbolj pomembno, da pomagamo najbolj prizadetim pokrajinam ali regijam, ne smemo pa zanemariti dela Slovenije, ki je zdrav, da ga ne bomo zaustavili," je pojasnil Matjaž Han. To se ne sme zgoditi, ker bi sicer imeli dva bolnika. Zaradi tega je treba obravnavati Slovenijo kot celoto.

Gospodarstveniki na sestanku dobili, po kar so prišli

Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, je povedal, da so na sestanku dobili obljubljeno tisto, po kar so prišli. Vsi zaposleni namreč ne morejo priti na delovno mesto, vseh tudi ne potrebujejo. Samo BSH Hišni aparati ima prek sto dobaviteljev, ki niso na poplavljenih območjih. Cilj je financiranje dela v celoti v času, ko proizvodnje stojijo. Likvidnostna posojila pa naj bi jim omogočila, da bodo prebrodila najmanj pol leta, ne samo mesec ali dva.

Minister Han je po sestanku s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Turistično-gostinske zbornice Slovenije, Civilne zaščite Republike Slovenije in pristojnih ministrstev dejal, da je cilj čim prej vzpostaviti gospodarstvo na prizadetih območjih.

"Časovnica je sicer zelo vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si lahko nekateri predstavljajo, zato je pomembno, da hitro in konkretno sprejmemo ukrepe," je dejal Han. Po njegovih besedah bo treba pohiteti tudi zato, ker bo konkurenca slovenskemu gospodarstvu zagotovo izkoristila težave v Sloveniji. "Ta trenutek moramo poslušati gospodarstvenike," pravi Han. Prepričan je, da so se včeraj dobro dogovorili, kaj lahko že v tem tednu naredijo v vladi in potem v državnem zboru.

Ker bo treba vzpostaviti tudi infrastrukturo, bo po besedah Boštjana Gorjupa treba skupaj z ministrstvom za infrastrukturo pritisniti na vse institucije, da bo s pomočjo Evrope to urejeno "v nekem doglednem času".

Po prvih ocenah prizadetih 3500 malih in srednjih podjetij

Gospodarska zbornica Slovenije je ministrstvo obvestila, da je vzpostavila model poročanja o škodi in da so navezali stik s prizadetimi podjetji, vendar jih večina rešuje podjetja pred še večjo škodo in se zato mnogi še niso mogli odzvati, nekateri pa zaradi izpada elektrike, neprevoznih cest in porušenih mostov sploh nimajo dostopa do lokacij podjetij. Podjetja so v zelo različnih situacijah (poplavljeni prostori, razmočena oprema, uničeni stroji), za oceno škode pa je po ocenah GZS še prezgodaj.

Obrtna zbornica Slovenije poroča, da je stanje najhujše na Ravnah na Koroškem, v Črni na Koroškem, Slovenj Gradcu, Kamniku, Mozirju, Celju, Laškem, Škofji Loki, kjer je prizadetih približno 3000 do 3500 malih in srednje velikih podjetij.

Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije zaradi različnih razlogov (poplavljenost trgovinskih objektov, skladišč, poplava cest in onemogočena logistika, izpadi električne energije in nezmožnost prihoda zaposlenih na delo) ne delujejo štirje večji trgovski objekti, 60 srednjih objektov in 90 manjših objektov. Škodo na objektih še ocenjujejo, bo pa ta zajemala tudi uničeno blago, ki ne bo več primerno za prodajo.

Turistično-gostinska zbornica Slovenije še ni pridobila grobe ocene škode, poudarjajo pa, da v turistično zelo intenzivnem delu države izgubljamo najboljši del sezone. Ocenjujejo, da bo škoda visoka, saj slovenski turizem avgusta praviloma ustvari približno 500 milijonov evrov prihodkov. Izpad bo velik zaradi evakuacij in predčasnih odhodov gostov, odpovedi že potrjenih rezervacij v naslednjih dneh, uničene infrastrukture ali otežene dostopnosti in izpada prihoda novih gostov v prihodnjih tednih.