Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je, kot je napovedala, premierju Robertu Golobu danes po vrnitvi s službene poti v Bruslju poslala odstopno izjavo, so za STA potrdili na ministrstvu. Golob je že napovedal, da jo bo sprejel, saj je izgubila njegovo zaupanje.
Bobnarjeva je pojasnila, da funkcijo zapušča, ker si ne more postaviti svoje ekipe. Njena predloga imenovanja Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije s polnim mandatom in Slavka Koroša za direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge s polnim mandatom namreč nista šla skozi vladno sito, tako oba ostajata vršilca dolžnosti. Bobnarjeva to razume kot politični pritisk na policijo, obenem je razkrila, da naj bi ji Golob ponujal možnost povrnitve zaupanja z odpustitvijo določene osebe iz policije.
Golob je nasprotno menil, da pritiskov ni bilo, njen odstop pa bo zaradi izgube zaupanja sprejel. Iz kabineta predsednika vlade so kot podkrepitev te navedbe posredovali dopis namestnika generalnega direktorja policije Igorja Ciperleta, ki je po pooblastilu Lindava na izrecno vprašanje Goloba navedel, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje.
V kabinetu predsednika vlade so za STA potrdili, da so odstopno izjavo Bobnarjeve prejeli.
Po prejemu pisne odstopne izjave ministrice ima premier sedem dni časa, da o odstopu pisno obvesti predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Obvestilo o odstopu se nato uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Ministrici bo funkcija s tem prenehala.
Predsednik vlade mora nato v desetih dneh po prenehanju funkcije ministrice predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Ko bo predlagan, se bo kandidat za novega ministra najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga predstavil pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora. Če bo njegova predstavitev ocenjena kot uspešna, pa bo moral še skozi sito poslank in poslancev na plenarni seji DZ.
Predsednik KPK se bo izločil iz odločanja glede prijave Bobnarjeve
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je za medije potrdil, da so na komisiji prejeli prijavo notranje ministrice Tatjane Bobnar o političnih pritiskih na delo policije in da bodo zadevo obravnavali prednostno. Ob tem opozarja, da vsaka politična sugestija še ni politični pritisk, sam pa se bo iz postopka izločil.
"Pritisk je vedno na strani tistega, ki ga tako čuti in zaznava. In tukaj je treba preučiti, ali je ravnanje bilo v sklopu dovoljenega, dopustnega in se smatra v sklopu delovnih nalog. In na drugi strani, če je bilo razumljeno kot nezakonito, neetično, nedovoljeno, ali je resnično tako. Tukaj so pomembne razlike in nikakor ne moremo to vnaprej trditi," je za POP TV Šumi podal splošna pojasnila o podlagi, na kateri v takšnih primerih komisija odloča.
Sam se bo iz konkretnega postopka izločil, saj prihaja "iz vrst policije, tam imam tudi urejeno zamrznitev pogodbe in hkrati sem bil poslovno povezan z ministrico Bobnarjevo, saj sva več let sodelovala skupaj".
Na KPK sicer ocenjujejo, da bi bilo lahko v šestih mesecih že jasno, ali je v dotičnem primeru do političnih pritiskov oziroma zlorabe uradnega položaja tudi zares prišlo.
Poslanec SDS Mahnič: Ministrica Bobnar z odstopom dela napako
Poslanec SDS Žan Mahnič medtem meni, da notranja ministrica Tatjana Bobnar z odločitvijo o odstopu dela napako. Prepričan je, da tako premierju Robertu Golobu še bolj odpira vrata za politično vmešavanje v policijo, ki mu ga sicer očita.
Odločitev ministrice bo šla v škodo predvsem policiji, saj smo priča politizaciji, kot je še ni bilo, je še ocenil Žan Mahnič. "S svojim odstopom je predsedniku vlade omogočila, da bo dejansko postavil ministra, potem pa tudi generalnega direktorja policije, ki bo vse njegove želje oziroma zahteve pridno izpolnjeval," je v današnji izjavi za medije dejal Mahnič. Ob tem ocenjuje tudi, da se bo ob dejstvu, da sta zdajšnji šef policije Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar tandem že vso njuno kariero v policiji, Lindav z nastopom novega ministra težko obdržal na svojem položaju.
Mahnič tudi ne vidi razloga, da ne bi verjel očitkom Bobnarjeve o političnem vmešavanju v policijo, saj da ministrica "rada vse govori pred kamerami".
Bobnarjeva namreč tokrat ni prvič javno spregovorila o političnem vmešavanju v delo policije. Ob nenapovedanem obisku pooblaščene skupine komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) DZ februarja 2020 na policiji je kot tedanja generalna direktorica policije denimo zavrnila vpogled v informacije, ki se niso nanašale na zakonsko pristojnost Knovsa. Kot je takrat dejala, jo je prav takratni podpredsednik Knovsa Mahnič ob obisku "opozoril na njeno prihodnost".
V SDS so v začetku jeseni proti Bobnarjevi nastopili tudi z interpelacijo, Mahnič pa ji je danes povsem nasprotno stopil v bran, med drugim z besedami, da ji "kar se tiče strokovnosti, v njeni karieri težko karkoli očitamo".
Ministrica je sicer po zaostrenih odnosih s premierjem Golobom v sredo napovedala, da bo podala svojo odstopno izjavo. Med razlogi za svojo odločitev je Bobnarjeva navedla, da premier ni želel potrditi članov njene ekipe. Zavrnil je predlog za imenovanje šefa policije Lindava na to funkcijo s polnim mandatom, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z "odpustitvijo določene osebe iz policije". Golob pa je tudi od Lindava zahteval poročilo o domnevnih političnih pritiskih.
Mahnič: Predstavljajte si, da bi se to dogajalo v času vlade Janeza Janše
V luči omenjenega poročila Mahnič kot najbolj resne očitke izpostavlja domnevno zahtevo Goloba po menjavi na čelu policijske uprave Nova Gorica in da je na več sestankih med dvema državnima organoma, ki so bili sklicani z namenom izpolnitve uredbe vlade, s katero je bilo varovanje predsednika vlade prepuščeno Službi za varovanje predsednika vlade, sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen.
"Predstavljajte si, da bi se to dogajalo v času vlade Janeza Janše, kakšen vik in krik bi bil, interpelacije, verjetno konstruktivna nezaupnica, ustavna obtožba in tako naprej, tukaj gre za dvojne vatle. Gibanje Svoboda je zmagalo na volitvah predvsem tudi zaradi tega, ker je govorilo o depolitizaciji policije, zdaj pa vidimo, da takšnega brutalnega vmešavanja v policijo v Sloveniji še ni bilo," je dejal Mahnič.
O tem, ali tudi sami razmišljajo o konstruktivni nezaupnici, pa je dejal, da si glede na razmerja moči v DZ ne delajo utvare, da bi ta lahko uspela. "Obstajajo tudi pravni inštrumenti, ki se jih lahko poslužiš, pa nimajo nobene veze z glasovanjem v DZ," je sklenil.
