Vida Božičko
Ekipa kmetijskega ministrstva si danes na terenu ogleduje škodo, ki je v preteklem tednu zaradi pozebe nastala v sadovnjakih. Obiskali so kmetije na Dolenjskem, Štajerskem in v Vipavski dolini. Nasad jablan v Hočah je obiskal državni sekretar Aleš Irgolič in si skupaj z lastnikom ogledal nastalo škodo. "Zagotovo je izgubljenega vsaj 75 odstotkov pridelka," je dejal kmet Matjaž Vrecl, ki ima sadovnjak na štirih hektarjih. Odtrgal je cvet in pokazal črni pestič: "Takšni so praktično vsi cvetovi. Morda nekaj pridelka bo, a škoda bo primerljiva tisti iz leta 2016 ali 2017, ko smo bili praktično ob vse."
Prve letošnje ocene škode so velike. "Pri pečkatem sadju se ocene škode gibljejo od 50 odstotkov naprej. Ponekod je škoda tudi 100-odstotna. Pri koščičastem sadju pa je uničenega še več, saj je bilo to sadje v času pozebe že v fazi cvetenja," je dejal Andrej Soršak s Kmetijskega zavoda Maribor in dodal, da bo lokalnih češenj, sliv in breskev letos zelo malo. "Tistih nekaj koščičarjev, ki bodo rodili, bodo manj kvalitetni. To sadje ne bo imelo dobre skladiščne sposobnosti, zato ne bodo za na mizo, pač pa le za predelavo," je dejal.
Tudi državni sekretar Aleš Irgolič pravi, da je škoda po prvi oceni zelo velika. "Škoda je bila v primerljivih letih ocenjena na 50 milijonov evrov in tudi letos se bomo tem številkam zagotovo približali," je dejal in nadaljeval, da so rešeni le nasadi, ki imajo urejen sistem oroševanja. Takih pa ni veliko, po trenutnih podatkih je v Sloveniji nekaj čez 3000 intenzivnih pridelovalcev jabolk, sodobni sistem oroševanja pa ima le 15 tovrstnih kmetij.
Gre za precej drag sistem, kar za kmetijo pomeni velik strošek, hkrati pa pridelovalci opozarjajo, da so razpisi zelo strogi in težko pridobijo sredstva za ta namen. "Razpisi so naravnani tako, da je preveč omejitev. Ne vem, komu sploh uspe doseči zahtevane točke. Tistih 1000 evrov, ki sem jih namenil za razpis, sem vrgel vstran," je dejal Vrecl in nadaljeval, da bi bilo treba vzpostaviti sistem, kjer bi na vrsto prišli tudi manjši pridelovalci, predvsem pa tisti, ki sredstev iz razpisa še niso dobili. Ne pa da sredstva ves čas dobivajo isti pridelovalci. "Država sadjarjem pomaga v razpisi 4.1, ki se tiče klimatskih sprememb. Tukaj lahko zaprosijo za pomoč pri investicijah za protitočne mreže, orošealne sisteme in za obnovo nasadov. A problem je, da so v ta razpis vključene različne panoge in sadjarji sodelujejo v istem razpisu kot zelenjadarji, ki investirajo v rastlinjake. Potrebno bi bilo pripraviti razpis, kjer si različne panoge ne bi konkurirale," je prepričan Soršak. Ključno namreč je, da se vzpostavi čim več oroševalnih sistemov, letos pa je iz razpisa izpadla večina sadjarjev.
Državni sekretar sicer zagotavlja, da bodo kmetom priskočili na pomoč. V pripravi je interventni zakon, razmišljajo pa tudi o zmanjšanju plačila prispevkov in stroškov najemnin.
