Tako na svetovni ravni kot pri nas se bo leto 2023 zapisalo kot najtoplejše v zgodovini meritev. Nadpovprečno toplo je bilo v Kanadi, večini Evrope, precejšnjem delu Afrike, na Japonskem, Kitajskem. Kot je danes na predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti podrobneje pojasnil klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik, je "lansko ekstremno leto opomnik, da je treba zadeve jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, če želimo uresničiti cilje pariškega podnebnega sporazuma". Po njegovih besedah je bila povprečna lanska temperatura za kopenska območja, ta se segrevajo hitreje od morja, več kot dve stopinji Celzija nad povprečjem s konca 19. stoletja. Rekordno topli so bili vsi meseci od junija do decembra, julij in avgust sta bila najtoplejša meseca doslej, septembra pa so zabeležili največji odklon od dolgoletnega povprečja.
Glavni krivec globalno segrevanje
Vertačnik je še nanizal vzroke za rekordne temperature. Med njimi je kot najbolj pomembnega omenil globalno segrevanje, v nadaljevanju pa še vremenski pojav el nino, ki se je začel od sredine do konca leta 2023, višek sončeve aktivnosti, zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida v ladijskem prometu, izbruh ognjenika v Tihem oceanu leta 2022 in notranjo spremenljivost podnebnega sistema.
Kot že rečeno, je bilo lani tudi pri nas najtopleje od leta 1950. Meteorolog Anže Medved je izpostavil, da je odklon od zadnjega referenčnega obdobja med letoma 1991 in 2020 znašal plus 1,3 stopinje Celzija. Glede letnih časov je dejal, da je edino pomlad bila malenkost hladnejša od povprečja, drugi letni časi pa so bili nadpovprečno topli, predvsem je izstopala jesen, ki je bila najtoplejša do zdaj. Tako se je preteklo leto zapisalo kot že trinajsto v nizu zaporednih let s pozitivnim temperaturnim odklonom.
Minulo leto si bomo zapomnili še po tem, da je bilo izrazito nadpovprečno namočeno in povprečno osončeno. In sicer je bilo v povprečju v celem letu okrog 2000 sončnih ur. Najbolj nadpovprečno osončena je bila jesen, predvsem september in november. Leto 2023 pa je bilo tretje najbolj namočeno od leta 1950. Nadpovprečno namočeni so bili zima, pomlad in poletje - ki je bilo najbolj namočeno poletje v zgodovini -, jesen pa je bila rahlo podpovprečno namočena. V zvezi s snežnimi padavinami je Medved navedel, da je bilo snega v večjem delu Slovenije leta 2023 malo, le v visokogorju je bilo običajno sneženo. Na Kredarici pa je bil šele 18. maja dosežen sezonski višek - 445 centimetrov.
Hidrolog Andrej Golob je pojasnil, da so bile slovenske reke v povprečju za tretjino bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju od 1991 do 2020. Srednja letna vodnatost je bila na vseh večjih rekah pri nas nadpovprečna. Denimo na Savinji je bila vodnatost večja za 70 odstotkov. Izrazito velika vodnatost pa je bila maja, medtem ko je bil avgustovski pretok na večjih rekah daleč največji od leta 1981 dalje. Takrat so poplave prizadele tri največja porečja v Sloveniji – Savo, Dravo in Muro hkrati.
Dolgoletna povratna doba katastrofalnih poplav
V zvezi z možnostjo ponovitve lanskih uničujočih poplav pa je Vertačnik menil, da glede na nadaljnje segrevanje ozračja obstaja možnost, da se bodo poplave ponovile v naslednjih letih. "Vendar je povratna doba takšnih poplav nekaj desetletij, moda celo več kot sto let. Seveda pa se lahko zgodi v naslednjih letih, da bodo nekateri drugi deli Slovenije zaradi poplav podobno prizadeti, kot so bili na Gorenjskem in Savinjskem," je ocenil Vertačnik.
"Lansko ekstremno leto je opomnik, da je treba zadeve jemati zelo resno."
Anže Medved je še napovedal, kaj lahko pričakujemo do konca stoletja. Po njegovih besedah več ko bo izpustov toplogrednih plinov, višje bodo temperature. Temperatura se bo v Sloveniji povečevala do konca stoletja, in sicer lahko od ene do šest stopinj Celzija. S tem ko se bo zviševala, se bo stopnjeval vročinski stres. V mestih bodo vročinski vali močnejši in daljši kot na podeželju. Več bo tudi tako imenovanih tropskih noči, ko se ponoči temperatura ne bo spustila pod 20 stopinj Celzija, in več bo vročih dni, ko bomo čez dan imeli nad 30 stopinj Celzija. Po pesimističnem scenariju bi lahko imeli po nižinah takšnih vročih dni za mesec in pol več, kot jih imamo že sedaj. Poleti lahko pričakujemo manj padavin in močnejše nalive. Poleg tega se bo povečala pogostost kratkotrajne suše. Ljubitelji zime pa ne bodo navdušeni nad predvidevanjem, da bo še manj snežnih padavin.
Želijo si sprejetja zakona
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je ocenil prikaz stanja iz podatkov glede podnebja in učinkov podnebnih sprememb kot podlago za oblikovanje podnebnih politik. Po njegovih besedah je treba krepiti sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. Pri tem je omenil bodoči podnebni zakon, katerega osnutek so lani predstavili na ministrstvu in za katerega si želijo, da bo letos čim prej sprejet. Poleg tega ministrstvo posodablja nacionalni energetski in podnebni načrt. Vzporedno s pripravo podnebnega zakona že delajo na prenovi strategije prilagajanja na nacionalni ravni, katere poudarek bo predvsem na krepitvi lokalne in regionalne sposobnosti za ukrepanje. Napovedal je še vzpostavitev podnebne pisarne, ki bo v pomoč občinam pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov.
