Elizabeta Planinšič
V besednem spopadu med poslanci Gibanja Svoboda in SDS je minula razprava o kandidaturi Miodraga Đorđevića za mesto predsednika vrhovnega sodišča na mandatno-volilni komisiji državnega zbora. Na koncu so člani komisije kandidaturo vrhovnega sodnika, sedaj podpredsednika vrhovnega sodišča, podprli z 11 glasovi za in 5 proti. Državni zbor bo o imenovanju odločal na redni januarski seji prihodnji teden.
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je kandidata predlagala v imenovanje, je bila kratka. Da je kandidat pridobil pozitivno mnenje obče seje vrhovnega sodnika in sodnega sveta. Tam so izpostavili predvsem strokovne kvalifikacije kandidata, med drugim njegove dolgoletne sodniške izkušnje, sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih in bogate strokovne dejavnosti zlasti na temo človekovih pravic, insolvenčnega prava in varstva konkurence.
Pričakovano so kandidaturi Miodraga Đorđevića nasprotovali v opozicijski SDS. Anja Bah Žibret je dejala, da je neprimeren za to funkcijo. Spomnila je, da je leta 2009 Đorđević že kandidiral za to funkcijo, a tedaj ga niso podprli ne vrhovni sodniki ne sodni svet. Ministrstvo za pravosodje pa je, je dejala, takrat jasno zapisalo, da je v javnem interesu, da vrhovnemu sodišču predseduje ugleden in radikalno neodvisen sodnik. Đorđević je sicer takrat, ko ni dobil podpore vrhovnih sodnikov in sodnega sveta, odstopil od kandidature.
Leta 2015 je, je nadaljevala poslanka Bah Žibret, kandidiral za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, a ga predsednik Borut Pahor takrat za to mesto ni predlagal. Koalicijskih poslancem pa je namenila, da ga leta 2019, ko so odločali o njegovi kandidaturi za mesto podpredsednika vrhovnega sodišča, niso podprli vsi poslanci leve politične opcije.
Pred razpisom, na katerega se je kot edini kandidat prijavil Miodrag Đorđević, sta bila objavljena že dva razpisa za mesto predsednika vrhovnega sodišča, a se ni prijavil nihče. Po mnenju poslanke SDS to dokazuje, da ni interesa za to funkcijo, saj je bolj kot kvaliteta in preteklo delo pomembno, da je nekdo "naš".
Da tudi koalicija glede na poročanje medijev sprva ni bila naklonjena Đorđeviću za mesto predsednika vrhovnega sodišča, je opozorila. Dnevnik je namreč pred časom poročal, da naj bi pravosodna ministrica Đorđeviću med pogovorom dejala, naj razmisli o kandidaturi, saj da nima podpore koalicijskih poslancev. Ministrica Švarc Pipan, ki je danes dejala, da zapisa ni demantirala, saj se za kaj takega ni čutila dolžna, ker tega ni nihče izrekel, je pojasnila, da je opozorila zgolj na pomisleke, ki jih je imel tudi Đorđević sam. Zaradi starostne omejitve šestletnega mandata namreč ne bo mogel izpeljati do konca. Vrhovni sodnik lahko namreč funkcijo opravlja do starosti 70 let, sam pa jih ima 67. A vrhovni sodniki in sodni svet so njegovo kandidaturo kljub temu podprli. Ministrica je ob tem dodala, da prav razprava na komisiji dokazuje, da gredo v pravo smer s tem, ko želijo imenovanje sodnikov umakniti iz rok politike. "Razlog, da se kandidati na najvišje funkcije v sodstvu ne prijavljajo, je prav v tem, ker so v postopku izbire izpostavljeni tveganju politizacije. To vidimo tudi danes," je komentirala. Poslanci Gibanja Svoboda so dejali, da bodo kandidata podprli, saj spoštujejo avtonomnost sodne veje oblasti, tako vrhovni sodniki kot sodni svet pa sta ga podprla kot strokovno ustreznega kandidata.
Kaj piše v programu?
Ob vložitvi kandidature je Miodrag Đorđević pripravil strateški program dela vrhovnega sodišča. V njem se zavzema tudi za večjo transparentnost delovanja vrhovnega sodišča in večjo spodbudo h kvaliteti in količini opravljenega dela. Da bi moralo biti sodnikom v interesu, da sodelujejo pri pripravi kakovostne zakonodaje, ne pa da prekinjajo postopke zaradi presoje njihove ustavnosti. Đorđević se sicer zavzema za krepitev sodstva kot samostojne in neodvisne veje oblasti. Kar se tiče imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, bi bilo po njegovem prav, da ga izvolijo vrhovni sodniki sami.
