Klara Širovnik
"EU je zame bratranec v tretjem kolenu, a se najin odnos krepi"
"Najprej sem prebivalka domačega kraja, nato Gorenjka, potem sem Slovenka, šele nato pa Evropejka," pravi 22-letna Meta Gantar, študentka ljubljanske fakultete za družbene vede. Če bi bila Evropska unija članica njene družine, bi najverjetneje prevzela vlogo bratranca v tretjem kolenu. "Ni mi blizu, a jo cenim, ker vem, kaj mi omogoča. Srečujemo se izključno na rojstnodnevnih kosilih, a takrat vedno z veseljem pokramljamo," pravi.
Množičnost ali osveščenost? Gre za dvorezen meč
Je torej pomembnejša množičnost na volitvah ali osveščenost mladih volivcev? Petek odgovarja, da je za državo bolje, da gre na volitve 10 mladih, ki so se konkretno pozanimali o tem, koga bodo volili, kot pa 100 volivcev, ki o delovanju Unije ne vedo nič. "Če voliš tistega, za katerega si preko socialnih poznanstev slišal, da je 'ok', ali pa zanj voli tvoja družina, ta kandidat proti pravilom dobi dodaten, tvoj glas, ki si ga v bistvu ni zaslužil. Mislim, da je nedemokratično in netransparentno, če v državi volijo neinformirani ljudje," dodaja. Podobno trdi tudi Gantarjeva. "Pasivno volilno udeležbo bi lahko primerjali s slabim prevodom, v katerem se, pri translaciji iz enega v drugi jezik, izgubi polovica informacij," pove.
Drugačno dimenzijo problematike odpira Anja Fortuna, ki pravi, da je sicer bolje, da se volitev udeležijo informirani, če pa to v določeni družbi ni dosegljivo, je sprejemljivo tudi, da k volitvam pristopijo slabše obveščeni, saj je udeležba prvi korak k temu, da se za politiko dejansko začnejo zanimati: "Četudi prvič obkrožijo 'kar nekaj', jih bo to spodbudilo k razmisleku."
Česar je premalo na lokalnem nivoju, na evropskem sploh ne obstaja
In zakaj mladi ostajajo neobveščeni? So vedno krivi sami? Že v osnovnih šolah, po besedah naših sogovornikov, manjka državljanske vzgoje ter izobraževanja o Evropski uniji in njenih institucijah. Seveda nihče ne pričakuje, da bodo prvošolčki študirali programe političnih strank. Dovolj bi bilo že učenje o tem, da je Slovenija del širše skupnosti. Anja Fortuna poudarja, da bi to najuspešneje dosegli preko aktualizacije na lokalni ravni. "Javnosti je treba recimo približati že to, da so številne lokalne, vaške ceste, po katerih se gibljemo vsak dan, zgrajene z evropskim denarjem," pravi in dodaja, da Evropska unija brez lokalnega okolja ne obstaja. Če državljan ni aktiven na lokalnem nivoju, tudi na evropskem ne bo.
