Mufti Porić ob bajramu tudi o Ukrajini in Gazi: "Sprašujemo se, zakaj? Ali je vse skupaj vredno?"

STA, M.R.
10.04.2024 09:21

Muslimani danes začenjajo tridnevno praznovanje ramazanskega bajrama, ki zaznamuje konec ramazana, meseca posta.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mufti Nevzet Porić
Robert Balen

Osrednja bajramska slovesnost je zjutraj potekala v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana. Mufti Nevzet Porić se je zavzel za mir in spoštovanje dostojanstva vseh, ne glede na njihovo etnično, narodnostno ali versko pripadnost.

"Vsi imamo pravico do dostojnega življenja, svobode, miru, domovine, doma in družine. Ponosni smo, da je Slovenija na pravi strani zgodovine in si prizadeva pomagati tistim, ki so potrebni pomoči", je na bajramski slovesnosti, ki se je začela ob 6. uri zjutraj, poudaril mufti Porić.

"Zagovarjamo mir in sočustvujemo z vsemi, ki so pregnani iz svojih domov, ne glede na to, o katerem delu sveta govorimo," je poudaril. Dodal je, da pozivajo k prekinitvi ognja v Palestini oz. Gazi in Ukrajini, k reševanje konfliktov s pogovori in medsebojnim spoštovanjem. Večina vojn se ne konča na bojnem polju, temveč s pogovorom in dogovorom, je izpostavil.

Kot je dejal, je težko razumeti dogajanja v svetu, vojno opustošenje v Palestini in Ukrajini ter nekaterih drugih delih sveta. "Sprašujemo se, zakaj? Ali je vse skupaj vredno? Zakaj so toliko ljudem, posebej otrokom, odvzeli življenje?" je dejal in dodal, da s tem misli na vsa življenja - ukrajinska, ruska, judovska in palestinska. "Zakaj so nekateri otroci prikrajšani za dostojno in lepo otroštvo? Sprašujemo se, zakaj v svetu obstajajo dvojna merila? Zakaj so poteptane vrednote, na katerih je bila zgrajena Evropa in drugi deli sodobnega sveta? Zakaj je svet tako okruten in nepravičen? Na ta vprašanja, žal, ne dobimo odgovorov," je dejal mufti.

V nagovoru vernikom je ob tem poudaril, da je treba življenje krepiti s pozitivnimi vrednotami, ki so v današnjem času na udaru. "Skrbeti moramo za svoje zdravje in se izogibati negativnostim, ki ogrožajo naša življenja. Krepiti moramo sožitje in medsebojno razumevanje ter se povzdigniti nad mračne sile, ki nas obdajajo in potiskajo v medsebojne konflikte in spopade. Mi se moramo opredeliti za tisto, kar je dobro in plemenito. Ne smemo opustiti vrednot, ki plemenitijo človeško življenje na tem svetu," je pozval.

Eden od dveh najpomembnejših praznikov

Kot so zapisali v Islamski skupnosti v Sloveniji, je ramazanski bajram eden od dveh najpomembnejših muslimanskih praznikov. Prinaša sporočilo upanja, obnove in novega začetka ter simbolizira zaključek obdobja intenzivne duhovnosti in samoizpraševanja. "Bajram je čas veselja in hvaležnosti, muslimani po vsem svetu bajram praznujejo z bajramsko molitvijo in druženjem," so izpostavili.

Dodali so, da je praznik priložnost, da se verniki zahvalijo za moč in potrpežljivost, ki sta jima bila dana med ramazanom in praznujejo skupaj z družino, prijatelji ter širšo skupnostjo. Bajram je prav tako priložnost za obnovitev in krepitev družinskih vezi, sosedje in prijatelji praznujejo skupaj, se obiskujejo, si izmenjujejo darila ter izkazujejo medsebojno pozornost in spoštovanje.

Tako bo danes popoldne, na prvi dan ramazanskega bajrama, na ploščadi Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani že tretje leto zapored potekal družabni dogodek Bajram s sosedi. V mešihatu Islamske skupnosti v Sloveniji poudarjajo, da ta dogodek postaja več kot le praznovanje, postaja manifestacija skupne zavezanosti k povezovanju, spoznavanju in krepitvi medsosedskih odnosov.

Mufti je na bajramski slovesnosti dejal, da Islamska skupnost v Sloveniji deluje že več kot eno stoletje, z izgradnjo ljubljanske džamije pa so bili vpisani tudi na njen religijski zemljevid. "Naš namen je, da z različnimi programi, ki jih organiziramo znotraj Islamske skupnosti, gradimo mostove prijateljstva, razumevanja in sodelovanja," je poudaril.

Napovedal je krepitev medverskega dialoga ter ocenil, da bo tudi dialog z državo in njenimi institucijami treba krepiti na različnih področjih. Opozoril je, da verske skupnosti opravljajo različna splošno koristna dela. Zato pričakujejo več posluha in tudi pomoči s strani države ter partnerski odnos.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta