Postopki podaljšanja akreditacije Univerze v Mariboru (UM), Univerze v Ljubljani (UL) in Univerze na Primorskem (UP) so še v teku. Zakon določa, da je sedanja akreditacija veljavna, dokler se postopek ne zaključi, podaljševanje pa je ustaljen postopek, ki poteka vsakih pet let. "Tako postopki podaljšanj akreditacij univerz kot posameznih študijskih programov na teh univerzah tečejo nemoteno in v skladu z določili meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov ter zakona o visokem šolstvu (ZVis), pri čemer se upoštevajo tudi posebnosti posameznih študijskih programov," pove Gregor Rebernik iz Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Zakon in merila veljajo za javne in za zasebne visokošolske zavode.
Če bi visokošolski zavod izgubil akreditacijo, bi se s tem prenehala akreditacija tudi vsem študijskim programom, ki jih izvaja, kar v praksi pomeni, da izobrazba, pridobljena na tovrstni instituciji, izgubi javno veljavnost, pove Rebernik. "Študente na teh programih varuje določba b51.t člena ZVis, ki pravi, da je študijski program ne glede na izgubo akreditacije javnoveljaven za obdobje od vpisa zadnje generacije v prvi letnik za čas trajanja programa, podaljšanega za eno leto, pri čemer obdobje javne veljavnosti študijskega programa ne more biti krajše od veljavnosti akreditacije. Zakon v takšnem primeru študentom prav tako omogoča, da se prepišejo na drug visokošolski zavod, v sorodni študijski program, ali da vanj prehajajo po merilih za prehode," je pojasnil. Kdaj bodo omenjeni postopki zaključeni, še ni znano.
Gre za proces zaradi nepotrebnih birokratskih postopkov
Na ljubljanski univerzi so prepričani, da gre za zelo razvojen in strateški proces, ki je trenutno predmet razprave zaradi, po njihovem mnenju, nepotrebnih birokratskih razlogov. Kot so opozorili, naj bi NAKVIS zaostril pogoje za vpis poklicnih maturantov, ki imajo strožje pogoje za vpis v univerzitetne programe kot splošni maturanti.
"Univerzam ni mar, kakšne študente dobijo"
Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič meni, da je problem nastal zaradi interesov univerz, da imajo čim večje število študentov. "Univerzam je povsem vseeno, kakšne študente dobijo, pomembno se jim zdi samo to, da so. Največji problem pri tem je, da vpisno politiko na univerzah kreirajo ljudje, ki ne poznajo šolskega sistema, ne vedo, kakšne so razlike v izobrazbenih standardih na srednješolski stopnji ter kakšne so razlike med maturanti," je kritična predsednica sindikata.
"Gre za nepotrebno situacijo, ki škodi ugledu visokega šolstva in ogroža institucionalne akreditacije univerz," na UL komentirajo zaostrovanje pogojev. Do oženja vstopnih pogojev za tiste kandidate, ki so svoje srednješolsko izobraževanje zaključili s poklicno maturo in petim predmetom iz splošne mature, so kritični tudi na UM - sploh z vidika neustreznosti vpisnih pogojev, ki so na nekaterih študijskih programih v skladu z isto zakonodajo s področja visokega šolstva veljali desetletje ali več. "Ista agencija je v postopku ponovne akreditacije Univerze v Mariboru odločila, da vpisni pogoji večine univerzitetnih študijskih programov, ki jih izvajamo po posameznih članicah univerze, niso skladni z zakonodajo, to označila za neskladje z zakonskimi predpisi in nas pozvala k spremembam, ki bodo vplivale na to, ali bo univerzi podeljena akreditacija za maksimalno obdobje, to je pet let, oziroma ji bo podeljena akreditacija za skrajšano obdobje. V vsakem primeru pa nas s postopkom zavezujejo k spremembam vpisnih pogojev, s katerimi smo na Univerzi v Mariboru začeli takoj po prejemu pripomb," odgovarjajo z UM. Kot so še dodali, so vlogo oddali pravočasno, glede na preliminarne ugotovitve evalvacijske skupine na podlagi prvega evalvacijskega obiska NAVKIS-a pričakujejo podaljšanje akreditacije.
Študij bi približali čim več mladim
Kakšne vpisne pogoje bi si želele javne univerze? "Univerza v Ljubljani pri določanju vpisnih pogojev zasleduje pristop, ki upošteva specifike disciplinarnega oziroma disciplinarnih področij. Predvsem se upoštevajo vsebina področja in realno okolje, v katerem se bo diplomantka/diplomant zaposlil in delal, ter kakovost (vpisni pogoji ne smejo biti preširoko zastavljeni, da s tem ne vplivajo na kakovost diplomatk/diplomantov). Zato menimo, da bi moral NAKVIS v okviru evalvacije vzorca študijskih programov, ki jo izvaja vsako leto, tudi vsebinsko (s skupino strokovnjakov, ki prihaja s področja presojanega programa) in ne le birokratsko pregledati) in podati sodbo glede ustreznosti vpisnih pogojev. V ospredju bi morala biti vsebina," so na naše vprašanje odgovorili na UL.
Ob izgubi akreditacije preneha akreditacija tudi vsem študijskim programom, ki jih univerze izvajajo
Z mariborske univerze pa so sporočili, da si že več let prizadevajo za spremembo zakona o visokem šolstvu, ki sedaj v 38. členu predvideva možnost vpisa kandidatov z zaključeno poklicno maturo in opravljenim petim predmetom splošne mature. "Zavzemamo se za to, da bi imeli na univerzi v okviru avtonomije možnost presoditi, katera so tista ustrezna strokovna področja, s katerih je kandidatom omogočen vpis v univerzitetne študijske programe. Zdajšnja interpretacija zakona je zelo toga, saj omogoča le vpis kandidatov z zaključeno poklicno maturo in petim predmetom splošne mature z istih strokovnih področij, kot je bil program za pridobitev srednješolske izobrazbe." Tudi sicer se na UM zavzemajo za to, da bi študij približali čim več mladim, ne glede na to, ali se odločajo za študij v visokošolskih oziroma univerzitetnih študijskih programih. "Pravilno bi bilo, da se vključitev v obe vrsti študijskih programov omogoči vsem, ki so zaključili srednješolske izobraževalne programe s splošno ali poklicno maturo, ne glede na strokovno področje," so prepričani na UM.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
