Na plači se jim ne pozna: V kriznem letu so upravljavci državnega premoženja dobro zaslužili

Vlada je na avgustovski dopisni seji obravnavala med drugim letna poročila družb, ki se ukvarjajo z upravljanjem državnega premoženja. S tem so se seznanili tudi s prejemki članov vodstvenih organov teh družb, iz katerih izhaja, da so bila njihova plačila tudi v letu, ko je gospodarstvo zaznamovala epidemija covida-19, zajetna.

Vlada je tako sprejela letno poročilo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), in kot je razvidno iz poročila, je DUTB zaradi vpliva zaustavitve gospodarskega okolja v prvem valu epidemije v prvih šestih mesecih lanskega leta dosegla bistveno manj prilivov od načrtovanih, točneje 55,6 milijona evrov, kar je dvakrat manj kot v istem obdobju leta 2019. "Prehodne omejitve, motnje v poslovnih verigah ter drastično spremenjena ekonomska pričakovanja so močno vplivale tako na dolžnike, katerih terjatve DUTB upravlja v svojem portfelju, kot tudi na podjetja, katerih lastnica je DUTB. Poleg tega DUTB upravlja tudi portfelj nepremičnin, katerih prodajni potencial je bil prav tako pod vplivom pričakovanih sprememb na trgu," so med drugim zapisali v poročilu.

Menijo, da so se na krizo primerno odzvali

To pa se ni odrazilo pri prejemkih članov uprave. Izvršni direktor Matej Pirc je v lanskem letu prejel skupno 187 tisoč evrov bruto, kar je celo za 25 tisoč evrov več, kot je dobil leta 2019. Tudi izvršna direktorja Andraž Grum in Bojan Gantar sta bila za svoje delo dobro plačana, prvi je prejel 140 tisoč evrov bruto, drugi pa 116 tisoč. V upravnem odboru je še šest neizvršnih direktorjev, ki pa ne prejemajo plače, temveč dohodke po pogodbi o poslovodenju.

Za dohodke vseh članov uprave, brez bonitet in ostalih prejemkov, so v lanskem letu namenili 697 tisoč evrov bruto. DUTB je imela lani 35 milijonov evrov dobička. Konec lanskega leta je imela družba 169 milijonov evrov bilančnega dobička, ki bo ostal nerazporejen. V družbi menijo, da so se na krizo primerno odzvali, saj so, kot izpostavljajo, kljub epidemiji dosegli poslovni izid pred obdavčitvijo na ravni tistega iz leta 2019, največ zaradi posojil. Je pa bil na področju lastniških naložb rezultat poslovanja odsotnosti večjih prodaj poslovnih deležev in posledično nerealiziranih dobičkov za skoraj polovico nižji kot v letu 2019.

Novi revizorji za SDH

Vlada se je seznanila tudi z letnim poročilom Slovenskega državnega holdinga (SDH), ta je lani dosegel 26 milijonov evrov dobička, medtem ko je bilančna izguba ob koncu leta znašala 104 milijone evrov.

V upravi SDH je bilo v prejšnjem letu sicer več sprememb. Janez Žlak, ki je vodenje SDH prevzel oktobra, je do konca lanskega leta prejel skupno slabih 20 tisoč evrov bruto plače. Boris Medica in Boštjan Koler, ki sta bila člana uprave celo leto, pa sta za svoje delo prejela 118 tisoč oziroma 140 tisoč evrov bruto. Vlada je imenovala tudi revizorsko hišo, ki bo skrbela za SDH do leta 2023, to je ljubljanska družba BDO Revizija.

Prav tako je vlada obravnavala letno poročilo Kapitalske družbe, katere bilančni dobiček je lani znašal 184 milijonov evrov in bo ostal v celoti nerazporejen, saj se v skladu z zakonodajo ne more uporabiti za razdelitev delničarjem. Čisti poslovni izid družbe bi v lanskem letu brez upoštevanja nakazil na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašal 42,7 milijona evrov, po nakazilu pa je ostala izguba v višini 7,3 milijona evrov. Predsednik uprave Bachtiar Djalil je lani prejel 131 tisoč evrov bruto, toliko sta dobila tudi člana uprave Goranka Volf in Gregor Bajraktarević.