Na porodniški dopust je odšla poslanka LMŠ, evroposlanka Joveva je že mama. Kaj pri nas pomeni materinstvo na politični funkciji?

Petič v zgodovini slovenskega parlamentarizma je med poslankami nosečnica. Med poletnimi počitnicami je na porodniški dopust namreč odšla poslanka LMŠ Jerca Korče, ki bo nato koristila še materinski dopust. "V tem času se bo o sodelovanju na sejah državnega zbora (DZ) odločala sama glede na aktualne okoliščine in svoje zmožnosti, na odborih pa jo bodo nadomeščali kolegi poslanci," so nam v stranki pojasnili tik pred rokom poslankinega poroda. Poslanci so lahko po poslovniku DZ v času koriščenja materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta namreč opravičeno odsotni, obenem pa imajo po ustavi zagotovljeno pravico, da lahko glasujejo. Kot so nam pojasnili v DZ, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ne vsebuje določb o morebitnih omejitvah opravljanja poslanske funkcije oziroma omejitve pri drugih prejemkih za poslanke in poslance v času materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta.

Da bo izkoristil očetovski dopust, ki ga bo usklajeval z delom, nam je pojasnil tudi poslanec SD Matjaž Nemec: "Na to sva se s partnerko pripravila in obveznosti, tako njene kot moje, skušava kar najbolje prilagajati potrebam najinega otroka. Verjamem pa, da je za ženske v politiki to zahtevneje, še posebno v prvih mesecih." Opomnil je denimo na nekdanjo političarko in poslanko Pozitivne Slovenije Melito Župevc, ki se je v času porodniškega dopusta udeleževala glasovanj.

Rešitev so lahko "hibridne" seje

Politologinja s Fakultete za družbene vede (FDV) v Ljubljani dr. Danica Fink Hafner ugotavlja, da slovenskemu parlamentu predvsem primanjkuje prilagodljiv način dela: "Izkušnje 'on-line' britanskega parlamenta, uveljavljene v okoliščinah koronavirusne epidemije že aprila 2020, so pokazale, da bi bilo dobro ohraniti 'on-line' možnost tudi po koncu izrednih razmer za poslanke in tudi poslance, ki se parlamentarnega dela težko fizično udeležijo zaradi različnih okoliščin ali pa bi to zanje prineslo preveliko izgubo časa zaradi potovanja na delovno mesto in s tem pomembnega zmanjšanja obsega bližine z otroki." Poslanci so sicer v tem sklicu že iskali rešitve za ureditev položaja poslancev zaradi materinstva, očetovstva ali dolgotrajne odsotnosti. Spomnimo, dalj časa je bil bolniško odsoten zdaj že pokojni Franc Kramar (SAB), ob vlaganju konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše, ko sta opozicijska in koalicijska stran preštevali glas za glasom, pa so se pojavljali namigi o pritiskih nanj. Zaradi nasprotovanja v koalicijskih strankah opozicijski četverček z novelo poslovnika, ki bi v takšnih in podobnih primerih omogočil tudi tajno glasovanje na daljavo, rešitve niso našli. Kot poudarja Fink Hafnerjeva, je sicer dobro, da imajo poslanke in poslanci tako pravico glasovati in odločati kot tudi pravico, da polno izkoristijo porodniški dopust: "Ne gre namreč za to, ali so matere manj kompetentne sodelovati v političnem odločanju od očetov oziroma od ljudi, ki nimajo otrok." Po njenem gre predvsem za razporeditev časa oziroma obveznosti in vlog v zvezi s starševstvom.

Joveva: S hčerko tudi v Bruselj

Pomagajo pa koronske prilagoditve evropski poslanki iz vrst LMŠ Ireni Jovevi. Kot je pojasnila za Večer, ima možnost biti pol leta upravičeno odsotna od glasovanj na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta. Vendar tega ne bo koristila, saj bo na plenarnih zasedanjih normalno glasovala, ker lahko zaradi koronskih prilagoditev to opravi na daljavo oziroma elektronsko. Zelo verjetno jo bo hčerka v prihodnje spremljala na poti v Bruselj ali Strasbourg, je povedala Joveva, pri čemer pa tam ne bo niti prva niti zadnja, ki se tega poslužuje. "V tem mandatu je na glasovanje na enega od plenarnih zasedanj z otrokom v naročju prišel oče, pa tudi sicer sem po hodnikih videla kar nekaj otroških vozičkov, ne nujno le od otrok poslank ali poslancev." Potovalne in bivalne stroške otroka, ko bodo ti nastali, bo krila iz lastnega žepa, je dodala poslanka. "Imeti otroka ali več njih ni in ne more, pravzaprav ne sme biti dojemano kot pomanjkljivost, nikoli in nikdar. Ker to ne pomeni, da delamo slabše ali obratno; da smo slabe mame," je prepričana poslanka, ki ima z materinstvom v kombinaciji s politično funkcijo pozitivno izkušnjo.

Kot ugotavlja Fink Hafnerjeva, pri slovenskih političarkah materinstvo sicer ni posebej izpostavljena tema. Opozarja tudi, da se ne le pri političarkah, pač pa tudi v drugih poklicih preizprašuje ženske, ali zmorejo zaradi zasebnega življenja prevzemati pomembne družbene vloge: "Seveda pa tudi po tem, ko političarke uspejo priti na vidna mesta, ta tradicionalni pogled pride na dan prek zanimanja za zasebne zadeve političark, o katerih pa se pri politikih javnost praviloma ne sprašuje."

Jacinda Ardern kot dober zgled

K pozitivnim družbenim spremembam lahko po besedah Fink Hafnerjeve prispevajo zgledi, kot je novozelandska premierka Jacinda Ardern. Kot druga predsednica vlade v moderni zgodovini je med mandatom rodila prvorojenko. Še več, trimesečno hčer je po vrnitvi s šesttedenskega porodniškega dopusta prinesla na zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. V več državah, med drugim v Avstraliji in na Islandiji, so poslanke otroke že dojile v parlamentarnih klopeh. "Na primeru Nove Zelandije smo lahko opazili, da je čuteč odnos in ravnanje vodilne političarke prispeval k utrjevanju družbene povezanosti v okoliščinah ekstremno desnega terorističnega napada. Prav tako je ravnanje iste političarke prispevalo k normalizaciji pojava političarke, ki je med drugim tudi mati," pravi Fink-Hafnerjeva.

Spomnimo, da je materinsko vlogo ob obalno-kraških aferah pri nas izpostavljala političarka, takrat kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Na interpelaciji se je med drugim zagovarjala tako: "Največji greh je, da sem v času med posameznimi službenimi obveznostmi, med vikendom izkoristila priložnosti in čas posvetila tudi otrokoma in družini. Sem politik, kljub temu pa tudi mama." Braniti se obtožb korupcije s sklicevanjem na materinstvo je, tako Fink-Hafnerjeva, družbeno škodljivo.