Na povprečni jablani letos zaradi pozebe le osem kilogramov sadežev

Zaključila se je oddaja vlog za prijavo škode kmetijskih gospodarstev zaradi spomladanske pozebe. Po grobih ocenah naj bi bil aprilski mraz povzročil za od 40 do 50 milijonov evrov škode. Največ v sadovnjakih, kar se zdaj pozna na pridelku. Letošnja sadjarska sezona je tako še eden v vrsti neposrednih dokazov, da so podnebne spremembe tukaj, neprilike in z njimi povezana škoda pa vsako leto večje.

Najslabša sadjarska sezona doslej

Po dosedanjih podatkih naj bi bili v intenzivnih sadovnjakih nabrali le 27.689 ton jabolk in 1223 ton hrušk. Jabolka naj bi bila obrodila v povprečju 12,1 tone na hektar, kar je zgolj 38 odstotkov prejšnje letine in manj kot polovica povprečnega pridelka zadnjih desetih let. Tudi hruške so slabo obrodile. Povprečno 4,5 tone na hektar, kar je manj kot tretjina povprečne letine v zadnjih desetih letih.

V ekstenzivnih sadovnjakih je bilo letošnjega pridelka le za vzorec. Jabolk so skupno nabrali 3304 tone ali okoli osem kilogramov na drevo, kar je komaj 17 odstotkov prejšnje, dobre letine. Hruške so obrodile še slabše, posamezno drevo je obrodilo le pet kilogramov. Tudi slive se niso izognile spomladanski pozebi. S posameznega drevesa naj bi jih bili nabrali povprečno komaj dva kilograma, skupaj 472 ton.

S pridelkom je nezadovoljen tudi Vinko Medved iz Zgornje Kungote, ki ima 14-hektarski nasad jablan. "Letos smo pobrali okoli 150 ton jabolk, kar je 35 odstotkov povprečnega pridelka. Na enem drevesu je bilo 15 sadežev, v dobrem letu jih je na drevesu zraslo tudi po 80," razlaga in doda, da je tisto, kar so pridelali, bistveno slabše. "Letošnja jabolka so manj kvalitetna in drobna."

Podobno opažajo tudi v podjetju Evrosad, ki je eden največjih pridelovalcev jabolk pri nas. "Letošnjo škodo ocenjujemo na 80 odstotkov. Namesto 20.000 ton smo pobrali le 5000 ton jabolk, pa še te niso vse primerne za prodajo," pravi direktor Boštjan Kozole. "Izvoza letos zato ni. Vse smo usmerili na domači trg," doda. Kljub temu da je jabolk letos bistveno manj, pa so na tržišču še vedno predvsem slovenske, a dolgo ne bo več tako. Ko gre za uvoz tega sadja, se Slovenija veliko obrača na Avstrijo in Italijo pa tudi na Hrvaško in Poljsko. Od tam bo zato tudi letos prišlo največ jabolk.

Kaj pa cene? Odkupne cene so zaradi manjšega pridelka letos nekoliko višje, a so različne glede na sorto in kvaliteto. Gibljejo se med 35 in 40 centi za kilogram. V trgovinah jih lahko dobite od 1,5 evra naprej. "Cene so letos takšne, kot bi morale biti v normalnih časih. V zadnjem obdobju so na splošno odkupne cene prenizke, saj ne pokrijejo niti proizvodnih stroškov. Ko se vse draži, se pač mora dražiti tudi hrana," pravi Kozole.

Zoper zmrzal le z oroševanjem, a teh investicij je premalo

Ker so ekstremne razmere vse pogostejše, se bodo nanje sadjarji v prihodnje morali še bolj prilagoditi. Spomnimo, da smo februarja dosegli temperaturo okrog 20 stopinj Celzija, jablane so začele cveteti, nato pa je v aprilu sledilo nekaj dni hudega mraza. Edini učinkovit sistem, ki v taki situaciji reši pridelek, je oroševanje. S kapljicami, ki pršijo po cvetovih, namreč preprečijo, da bi ti zmrznili. Letos so nekaj pridelka zato imeli le sadjarji, ki tak sistem imajo. A nikjer ga nimajo nad vsemi svojimi sadovnjaki. Evrosad je s sistemom oroševanja prekril le 15 odstotkov svojih sadovnjakov. "Oroševanje je treba razširiti. To je ključen ukrep. A naš pridelovalec prevečkrat trči ob zakonodajo in predolge postopke. Evropska sredstva za namakanje in oroševanje so na voljo, treba jih je le bolje približati pridelovalcem. V tujini za to marsikje poskrbi država. Na Južnem Tirolskem ima oroševanje več kot 90 odstotkov sadovnjakov. Če bi jih pri nas tak sistem imela vsaj tretjina, bi to bilo že veliko," razmišlja Kozole.

A tudi od tega smo še zelo daleč. V Sloveniji ima oroševalni sistem manj kot štiri odstotke sadjarjev. Od skupno 3634 sadjarskih kmetij se je za to investicijo odločilo le 138 kmetij. Z oroševanjem pa lahko škodo preprečijo le na 227 hektarjih sadovnjakov. Skupno jih je v Sloveniji 4404 hektarje.