Ustavno sodišče je v petek zadržalo del odloka o omejitvi gibanja, ki določa čas trajanja ukrepov, in vladi naložilo, da mora po prejetju sklepa in nato vsaj vsakih sedem dni preverjati upravičenost ukrepov. Preostala vsebina odloka, vključno s prepovedjo gibanja med občinami in zadrževanja na javnih krajih, še vedno velja.
Povod za zadržanje je bila pobuda za ustavno presojo odloka o omejitvi gibanja, katere vlagatelja je sodišče anonimiziralo. Ob to se je med drugim obregnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Kot je zapisal na Twitterju, sodišče v primeru pobude, ki jo je pred časom posredoval Jurij Toplak, želje za anonimizacijo ni uslišalo.
Kot sopojasnili na sodišču, lahko zaradi varstva zasebnosti udeleženca v postopku ustavno sodišče samo ali na predlog predlagatelja oz. pobudnika odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog mora biti vložen hkrati z zahtevo oziroma s pobudo, o njem pa odloči ustavno sodišče samo. Če ga zavrne, mora biti sklep obrazložen.
Kadar ustavno sodišče odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali drugega posameznika, teh tudi ni mogoče razkriti drugim osebam, ki bi jim bil v skladu z določbami tega zakona dovoljen vpogled v spis, in tudi ne posredovati javnosti. Posredovanje navedenih podatkov javnosti tudi ni dovoljeno, preden ustavno sodišče odloči o predlogu iz drugega odstavka tega člena, so še pojasnili.
V javnosti so se po uveljavitvi odloka, ki ga je vlada sprejela 29. marca kot odziv na epidemijo novega koronavirusa, pojavili očitki, da je omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča neustavna. Vlada je ocenila, da je pobuda za ustavno presojo odloka neutemeljena, in ustavnemu sodišču predlagala, naj jo zavrne, saj bi to imelo nepopravljive posledice za javno zdravje. A ustavno sodišče je pobudo vendarle sprejelo v obravnavo in nato zadržalo izvajanje 7. člena odloka.
Z delnim zadržanjem, ki ne posega v vsebino odrejenih ukrepov, je mogoče morebitne škodljive posledice za uresničevanje ustavnih pravic do gibanja in združevanja vsaj delno omejiti. Po drugi strani pa se ogroženost prebivalstva zaradi bolezni na ta način ne poveča, je ocenilo sodišče.
Štiri opozicijske stranke za ustavno presojo policijskih pooblastil iz protikoronskega zakona
Tudi štiri opozicijske stranke bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za ustavno presojo dveh členov protikoronskega zakona in odloka o omejitvi gibanja.
Vlada je po besedah vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca v prvi protikoronski zakon vključila določbe, ki niso imele velike povezave z omejevanjem širjenja koronavirusa. "Govorim predvsem o policijskih pooblastilih," je pojasnil v skupni opozicijski izjavi za medije pred poslopjem DZ.
Policijska pooblastila sta v zakonu prvotno opredeljevala 103. in 104. člen. Kot je dejal Vatovec, je slednjega sicer črtala, ostaja pa v njem 103. člen, ki podvaja pooblastila, ki so že opredeljena v zakonu o nalogah in pooblastilih policije, s tem pa v zakonodajo vnaša dodatno zmedo, je opozoril.
Po mnenju Vatovca bi bile lahko določbe 103. člena v nasprotju s koncepti pravne države in legalnosti. Danes bodo zato omenjeni člen dali v ustavno presojo, prav tako pa tudi 9. člen, ki po besedah Vatovca posega v določbe zakona o nalezljivih boleznih in prav tako "ustvarja dodatno zmedo" pri pristojnostih inšpekcijskih služb na področju zdravja. Po sedaj veljavnem zakonu je bila to pristojnost zdravstvenega inšpektorata, zdaj je ta preneseno na celo kopico drugih inšpekcij, je opomnil.
Za pobudo za oceno ustavnosti odloka, ki je omejil gibanje na občino stalnega oz. začasnega prebivališča, so se v opoziciji odločili kljub temu, da je že v ustavni presoji. Kot je opozoril Vatovec, je bil odlok namreč sprejet na napačni zakonski podlagi. V Levici ocenjujejo, da gre za omejitev premikanja med občinami za nesorazmeren ukrep, ki nima strokovne podlage.
V LMŠ se zavedajo resnosti razmer, ki jih je prinesla razglasitev epidemije, menijo pa, da na ta račun ne bi smeli postaviti pod vprašaj temeljev demokratične družbe, je dodala poslanka LMŠ Tina Heferle. Vladni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki posegajo v človekove pravice, morajo po njenih besedah biti sprejeti zakonito in transparentno, ne smejo pa biti prekomerni.
V omejevanju ljudi ne sme biti nobenega dvoma o zakonitosti, zato so se v LMŠ odločili, da sopodpišejo pobudo za oceno ustavnosti omenjenih členov protikoronskega zakona in omenjenega odloka. Poslanka LMŠ je zlasti opozorila, da so bili ukrepi iz omenjenih členov zakona uvedeni kot trajni oz. niso bili časovno zamejeni.
Ravno v kriznih razmerah je tudi po besedah poslanke SD Meire Hot treba imeti postavljene jasne okvire in v čim manjši meri posegati v temeljne človekove pravice. Če že, pa morajo tovrstni posegi biti začasne narave in temeljiti na strokovni podlagi.
V SD se po njenih besedah zgroženi predvsem nad 103. členom protikoronskega zakona, pri katerem je mogoče govoriti o posegu v ustavno zavarovano kategorijo varstva osebnih podatkov, tudi v posegu v posebno občutljive zdravstvene podatke. Sprašuje se, kakšen je nadzor nad temi policijskimi pooblastili, kakšno pravo varstvo in kdo zagotavlja, da po koncu epidemije ne bodo teh podatkov obdelovali še naprej.
V SAB po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper podpirajo prizadevanja vlade, da s čim bolj učinkovitimi ukrepi čim prej zajezi epidemijo. "Ker smo opozicija, pa je naša naloga, da opozarjamo na morebitne napake in da smo pozorni na to, da ukrepi, ki se v takšnem času sprejemajo, niso prekomerni ali protiustavni," je pojasnila.
Tudi za Kociprovo je vprašljiv 103. člen protikoronskega zakona, saj uvaja trajna in morda prekomerna policijska pooblastila v zakon, ki je interventne narave. Prav tako je za SAB pomembno, da so omejevalni ukrepi časovno omejeni na najnujnejše možno obdobje, prav tako pa želijo, da bi se čim prej ukinil ukrep legitimacije starejših in drugih ranljivih skupin pred trgovinami.
