Interes za cepljenje nekoliko višji, a predvsem na račun poživitvenega odmerka.
V Sloveniji je trenutno polno cepljenih 54 odstotkov ljudi, s prvim odmerkom pa 58 odstotkov. V zadnjih tednih, ko se je epidemiološka slika začela izrazitejše slabšati in so vse glasnejša opozorila, da so kapacitete v bolnišnicah omejene, se je interes za cepljenje spet nekoliko povečal, a po večini gre za tretje odmerke. Delež tistih, ki se v tem času odločajo za prvi odmerek, je bistveno manjši. Od začetka novembra se je interes za poživitveni odmerek izrazito povečal. Zdaj se je zanj odločilo že 236.127 ljudi.
Večina, ki se cepi zdaj, pride po tretji odmerek
"Tudi k nam zdaj večina prihaja po tretji odmerek in tako je že nekaj tednov. Tistih, ki pridejo po prvi odmerek, je bistveno manj," je dejal pomočnik direktorja Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor Aleksander Jus. V Mariboru se je tako prejšnji teden s prvim odmerkom cepilo 632 ljudi, po drugi odmerek jih je prišlo 761, po tretjega pa 4430. Podobno razmerje so zabeležili tudi v tednu pred tem. Po tretji odmerek je prišlo osemkrat več oseb kot po prvega. Kdo so zdaj sploh še ljudje, ki se odločijo, da se bodo cepili prvič? "Starostno so zelo različni, tudi spolno in poklicno. Težko bi rekli, da se za cepljenje s prvim odmerkom zdaj odloča določena struktura ljudi. Res pa je, da je veliko takih, ki jim je prav zdaj poteklo obdobje prebolevnosti. Prej se nismo mogli cepiti in se zato cepijo zdaj," razmišlja Jus.
Ker se interes pri tistih, ki še niso cepljeni, ne povečuje, se tudi razmerje po regijah in občinah od začetka množičnega cepljenja do zdaj ni bistveno spremenilo. Še vedno je največ precepljenih v občini Krajnska Gora (64,1 odstotka), sledita občini Kostel (63 odstotkov) in Osilnica (62,4 odstotka). Na drugi strani se je najmanj ljudi cepilo v treh sosednjih občinah - Sveti Andraž v Slovenskih goricah (38,4 odstotka), Trnovska vas (39,3 odstotka) in Juršinci (40,4 odstotka).
Po svoj odmerek prišel le en občan
V dveh od najslabše uvrščenih občinah smo preverili, kje so razlogi za to in kaj so župani naredili za promocijo. "Nazadnje, ko je Zdravstveni dom Ptuj pri nas organiziral cepljenje in takih akcij je bilo že kar nekaj, je prišel po odmerek cepiva le en naš občan, zato do nadaljnjega mobilna cepilna ekipa v Trnovsko vas ne bo prišla, saj imajo dovolj dela na osrednjem cepilnem mestu, kjer se seveda lahko cepijo tudi naši ljudje. Zakaj želenega odziva ni, težko rečem, a kot se je pokazalo v zadnjem letu, so med nami zelo dejavni in vplivni tisti, ki cepljenju iz različnih vzrokov nasprotujejo. Mi smo naše ljudi o bolezni, pomenu cepljenja in varovanju zdravja nagovorili tudi s posebnim dopisom, ki sva ga podpisala skupaj s poveljnikom civilne zaščite, a odziva ni bilo, še več, kaže, da so ga tisti, ki cepljenje zavračajo, izkoristili za protipropagando. Res ne vem, kaj narediti in mi je hudo za vse, ki zdaj zbolevajo, pa bi se okužbi s cepljenjem lahko izognili ali bi bil potek bolezni pri njih lažji, kot je, ker zavračajo cepljenje," ugotavlja Alojz Benko, župan slovenskogoriške občine Trnovska vas.
V UKC Maribor intenzivni oddelek na robu zmogljivost
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je bilo včeraj hospitaliziranih 191 bolnikov s covidom-19, od tega jih 53 potrebuje intenzivno terapijo. Kot je povedal strokovni direktor mariborske bolnišnice Matjaž Vogrin, so s tem, zlasti kar se tiče intenzivnega zdravljenja, na robu zmogljivosti. Vogrin je ob tem pojasnil, da je bistvena razlika v primerjavi s prejšnjimi vali, da je takrat v Sloveniji veljal lockdown in so bili nekateri ostali oddelki relativno prazni, zato je bilo na voljo dovolj postelj in bistveno več kadra. Zdaj so nekateri oddelki, kot so travmatologija, interna medicina, pediatrija, porodnišnica, onkologija ipd., po njegovih besedah nabito polni, hkrati pa so že dosegli najvišjo številko covidnih bolnikov iz prejšnjega vala, medtem ko so številko v intenzivni terapiji že presegli. Strokovni direktor ocenjuje, da je predvsem število intenzivnih postelj tista točka, na kateri se lahko prelomi, čeprav upa, da se to ne bo zgodilo. Kader je po njegovih besedah že zelo izmučen in samo pri njih je trenutno v bolniškem staležu okoli 450 zaposlenih. (sta)
V sosednjih Juršincih župan Alojz Kaučič ugotavlja, da se za cepljenje njihovi občani vendarle odločajo v večjem številu, kot so se še pred jesenjo: "Organizirali smo cepljenje v našem kraju, ljudi s pozitivnimi učinki cepljenja obveščamo na naši občinski spletni strani, a kot opažamo, še največ šteje vzor. In če se je šel sosed cepit, se bo šel še kdo iz tiste vasi. Ja, naši ljudje menijo, da so z življenjem na podeželju na neki način manj ogroženi. Žal so okužbe, ki se jim tudi naši občani ne morejo izogniti, dokaz, da ni tako." V Juršincih je trenutno aktivno okuženih 52 ljudi, v Trnovski vasi pa 36.
Koroška izstopa v pozitivno smer
Veliko boljša slika glede deleža cepljenih je v večini koroških občin. Z vsemi odmerki je na koroškem namreč cepljenih 56,47 odstotka vseh prebivalcev, kar je za le odtenek manj od Zasavja, kjer je precepljenost najvišja v državi. Še posebej odgovorni so v Mežiški dolini, ki jo sestavljajo štiri občine, polno cepljenih pa je 59,6 odstotka prebivalcev. "Takšni podatki me veselijo. Težko rečem, kaj je k temu pripomoglo, zagotovo pa imata nekaj zaslug tudi civilna zaščita in klicni center, prek katerega smo ljudi klicali in vabili k cepljenju po seznamu, ki nam ga je dal zdravstveni dom. Mogoče je k dobrim številkam pripomogla tudi odgovornost, mogoče je pri nas odpor manjši kot v kakšnih urbanih središčih. Je pa vsekakor težko objektivno oceniti, zakaj smo nad povprečjem," pravi župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen. Zaposleni na občini imajo tudi možnost dela od doma, a v tem valu je pobud zaposlenih manj kot v preteklih. "Nekaj jih sicer dela od doma zaradi karantene otrok, občinska uprava je tudi visoko precepljena. Stoodstotni sicer še nismo, več kot 90-odstotni pa," je še dejal župan Rožen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
