Elizabeta Planinšič
Od sobote bo veljal strožji režim za prehod meje s kar tremi državami - Italijo, Hrvaško in Madžarsko. Naša vzhodna soseda je uvedla njihov nadzor na meji s Slovenijo - tega sicer že dalj časa izvaja tudi Avstrija -, slovenska vlada pa je tudi uradno potrdila, da bodo slovenski policisti v soboto uvedli nazor na mejah z našo južno in vzhodno sosedo. Nadzor bo trajal do 30. oktobra, a verjetno bo, tako je napovedal notranji minister Boštjan Poklukar, ukrep podaljšan.
Kot je bilo pojasnjeno po včerajšnji seji vlade, je bila odločitev o nadzoru sprejeta, ker zadnji podatki potrjujejo, da se pripadniki različnih terorističnih in ekstremističnih gibanj umikajo z območij oboroženih spopadov, da bi se izognili morebitnim posledicam za svoja dejanja ali celo z namero, da bi v nadaljevanju ogrozili varnost. Ob tem obstaja tveganje, da bi te osebe skušale na nedovoljen način vstopiti tudi v Slovenijo, piše v sporočilu za javnost, ki navaja, da je Slovenija do 15. oktobra zabeležila 48.076 nedovoljenih prehodov notranje meje.
Najprej je na vrsti odredba
Direktor Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave Marko Gašperlin je pojasnil, kaj slovenski nadzor pomeni v praksi. Minister za notranje zadeve mora zdaj najprej izdati odredbo o določitvi mejnih prehodov z Republiko Hrvaško in Madžarsko, na katerih bo v času trajanja začasnega ponovnega nadzora dovoljeno prehajati državno mejo. Omenjena odredba je po besedah Gašperlina v pripravi in mora biti najkasneje danes tudi objavljena. Kot je povedal vodja uniformirane policije, Slovenija vzpostavlja mejne kontrole in prehode treh kategorij. Prva bodo torej kontrolne točke, dvanajst na meji s Hrvaško in dve na meji z Madžarsko, kjer bo nadzor izvajala policija. Prehod na teh bo mogoč za vse potnike z izpolnjenimi pogoji, tako za osebni kot tovorni promet. Za državljane tretjih držav bo prehod meje mogoč zgolj na omenjenih 14 točkah. Druga kategorija bodo prehodi, namenjeni izključno državljanom EU, kjer stalne prisotnosti policije ne bo, bo pa po potrebi, je navedel Gašperlin. Kot je še napovedal, pa bodo ponovno obudili tudi odločbe za obmejno prebivalstvo. Slednji so imeli v preteklosti že dovolilnice in pravico do prehajanja meje na posebnih, maloobmejnih prehodih in bodo lahko to pravico znova uveljavljali bodisi z veljavnimi ali pretečenimi dokumenti ali če bodo na drug način dokazali, da so upravičeni do prehodov v okviru tega obmejnega prometa, je pojasnil Gašperlin. Tudi tam bo policija izvajala nadzor glede na razmere. Zatrdil je tudi, da bo policija v vsakem primeru z uvedbo nadzora poskušala čim manj "zagreniti" življenje prebivalcem ob meji.
Konec schengna?
Stanje v schengenskem območju je bilo ena od osrednjih tem včerajšnjega zasedanja notranjih ministrov članic EU. Sicer nadzor notranjih meja, kot ga bo od sobote izvajala Slovenija, zdaj izvaja devet držav članic, predvsem zaradi migracijske krize in nevarnosti terorizma. Več ministrov je na zasedanju priznalo, da zadnji dogodki vodijo v razgradnjo schengenskega sistema, zato je treba začeti širšo razpravo o prihodnosti schengenskega območja, s čimer bi lahko ugotovili, kje so ključne točke razhajanja in kakšna so pričakovanja državljanov. Tak predlog je podal tudi minister Boštjan Poklukar, so sporočili z notranjega ministrstva.
Kaj nas čaka na meji z Italijo, kjer bo nadzor izvajala policija naše zahodne sosede, pa za zdaj ni znano, kajti Italija Slovenije o režimu še ni obvestila. Pričakovati pa je podobne ukrepe, kot jih je sprejela Slovenija.
Ministrovo opravičilo
Minister Poklukar je ob robu zasedanja notranjih ministrov članic EU v Luksemburgu zagotovil, da bo nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko ljudem, ki živijo ob meji, omogočal normalno življenje. To pričakuje tudi od italijanskih oblasti, ki bodo od sobote izvajale nadzor na meji s Slovenijo. "Se pa že vnaprej opravičujem vsem državljankam in državljanom in vsem prebivalcem Slovenije, da bodo zaradi tega ukrepa večkrat zaustavljeni, da bodo morali pokazati dokumente, kajti teroristična grožnja v Evropi je vendarle visoka," je povedal Poklukar.
Hrvaški premier Andrej Plenković se je na slovensko odločitev odzval z besedami, da uvedba nadzora na notranji meji schengna ni novost, a mora ostati izjema, ki se uvaja le kot skrajni ukrep. Hrvaški notranji minister Davor Božinović pa je dejal, da ne pričakuje, da bo Slovenija na meji s Hrvaško izvajala strog nadzor.
