Branka Bezjak
Najboljša prostovoljska zgodba za leto 2022 je članek Ne vemo, kdo je ta, ki nas pelje. Ne vemo niti, kam točno gremo. Mislite, da nas bodo ubili? novinarke Večera Klare Širovnik, objavljenem lani v prilogi Večera V soboto. Slovenska filantropija je v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije letos tretjič razpisala natečaj za priznanje najboljša prostovoljska zgodba in ga podelila danesj na slovesnosti v okviru tedna prostovoljstva v Žalcu.
Takoj po izbruhu vojne v Ukrajini in pojavom prvih beguncev je Klara Širovnik s fotografom Robertom Balnom odpotovala na poljsko-ukrajinsko mejo. Tam sta spremljala, kako prostovoljci oskrbujejo ukrajinske družine in jih pospremijo na pot v druge evropske države. "Eksodus bibličnih razsežnosti je opisala doživeto, z veliko mero empatije in občutkom za detajle, ki odražajo osebno razdajanje prostovoljcev za sočloveka. Iz njenega pisanja veje sporočilo, da brez prostovoljskega gibanja Evropa ne bo našla poti iz vojne, nazaj k miru. Uradne državne inštitucije nevidne ljudi, ki na terenu rešujejo posledice političnih kriz, velikokrat spregledajo. Poročanje o prostovoljstvu v vojni se s tem uvršča v učbenik evropske zgodovine," je komisija zapisala v obrazložitvi.
"Poročanje o prostovoljstvu v vojni se uvršča v učbenik zgodovine"
"Zgodba o ženskah in otrocih je nastala v improviziranem begunskem taboru na Poljskem. Fotograf Robert me je opozoril na poglede žensk, ki so vstopale v avtomobile, ne vedoč, kdo je tisti, ki jih bo peljal. Samo upali smo lahko, da so pošteni, srčni ljudje - pravi prostovoljci. Danes lahko - tudi zato, ker sva z nekaterimi ženskami ostala v stiku - rečeva, da so bili. Upam, da najina zgodba kaže, da prostovoljstvo v takih trenutkih ne sme poznati državnih meja. In še posebej, da so med vojno pomembni prostovoljci, tako tisti, ki se odzovejo le ob določeni priložnosti, še bolj pa organizirani in izkušeni. Prostovoljne organizacije s konsistentnim delovanjem tudi vzbujajo zaupanje ljudi in misel, da bo vse v redu," je ob prejemu povedala Širovnikova.
Komisija je med zgodbami, prispelimi na razpis, izpostavila še novinarska prispevka Tatjane Pihlar Srečna je, če osrečuje, objavljenem v Nedeljskem dnevniku, in Tine Strmčnik, novinarke Novega tednika, za zgodbo Nazaj dobim več, kot dam.
S podelitvijo priznanj se zahvalijo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje in ozaveščanje javnosti o vlogi in pomenu prostovoljstva. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je v nagovoru na slovesnosti izpostavil, da se v kriznih razmerah, ko posamezniki potrebujejo pomoč, zmeraj znova pokaže, kako pomembno je prostovoljstvo. "Prostovoljci letno opravijo 9,5 milijona prostovoljnih ur dela. Za vsem tem so posamezniki, organizacije, mentorji, šole, občine in tudi novinarji, ki glas o dobrih ljudeh ponesete naokrog. Na ministrstvu si prizadevamo, da sistemsko podpremo prostovoljske organizacije. Z razpisom smo tako nedavno zagotovili 35 delovnih mest za mentorje v organizacijah," je še dejal Trbič v zahvali.
Izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar je izpostavil, da je nacionalni teden prostovoljstva letos namenjen vlogi prostovoljstva pri ohranjanju duševnega zdravja, ter v ospredje postavil izjemne posameznike, ki nesebično in srčno podarjajo svoj čas ter znanje. Razglasili so še prejemnike nazivov naj mentor in naj mentorica prostovoljcev, naj projekt medgeneracijskega prostovoljstva, junaki našega časa (šole in dijaški domovi), prostovoljstvu prijazna občina, naj prostovoljec in naj prostovoljka v javni upravi.
