Tina Recek
Ob mednarodnem dnevu študentov, ki ga obeležujemo 17. novembra, je Statistični urad RS posredoval nekaj podatkov o naših študentih. In sicer, v študijskem letu 2019/20 je bilo v Sloveniji v terciarno izobraževanje vključenih 76.728 študentov, od tega je bilo 77 odstotkov rednih, 23 odstotkov pa izrednih študentov in študentk. Največ študentov in študentk je bilo vpisanih v visokošolsko univerzitetno (29 odstotkov) in visokošolsko strokovno (26 odstotkov) izobraževanje. Največ rednih študentov in študentk je bilo vpisanih v enovitem magistrskem in visokošolskem univerzitetnem izobraževanju (skoraj 100 odstotkov oz. 96 odstotkov), največ izrednih študentov in študentk pa v doktorskem izobraževanju (80 odstotkov).
Po spolu pa številke sporočajo, da je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih približno 32.800 ali 43 odstotkov študentov in približno 44.000 ali 57 odstotkov študentk. Študentke praviloma izbirajo druga študijska področja kot študenti. Delež študentk je bil največji na področju izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (87 odstotkov žensk in 13 odstotkov moških), drugi največji pa na področju zdravstvo in socialna varnost (77 odstotkov žensk in 23 odstotkov moških).
Za boljšo prihodnost mladih
17. november je za mednarodni dan študentov razglasil Mednarodni študentski svet v Londonu leta 1941 – v spomin na nacistično okupacijo prostorov praške univerze in na več kot 1200 študentov, deportiranih v letu 1939 v koncentracijska taborišča, ter na takrat ubite študente. Mednarodni dan študentov je danes simbol študentov in njihovih prizadevanj za spoštovanje človekovih pravic, demokratično družbo in njihovega boja proti diskriminaciji ter njihovih prizadevanj za boljšo prihodnost mladih.
In kaj študirajo? Delež študentov je bil največji na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (83 odstotkov moških in 17 odstotkov žensk), drugi največji pa na področju tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (74 odstotkov moških in 26 odstotkov žensk). Še najenakomerneje so bile študentke in študenti zastopani na področju naravoslovje, matematika in statistika ter na področju transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve. V vsakem od omenjenih študijskih področij izobraževanja je bilo vpisanih 57 odstotkov študentk in 43 odstotkov študentov.
Doktorji v zgodnjih srednjih letih
V preteklem študijskem letu je terciarno izobraževanje v Sloveniji uspešno zaključilo 16.100 diplomantk in diplomantov, med njimi je bilo 40 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk. Od tega jih je več kot 29 odstotkov zaključilo visokošolsko univerzitetno izobraževanje, skoraj 28 odstotkov pa magistrsko izobraževanje po končani 1. bolonjski stopnji. Povprečna starost vseh diplomantk in diplomantov je bila 27,1 leta. Najnižja je bila pri diplomantih in diplomantkah visokošolskega univerzitetnega izobraževanja (24,1 leta), najvišja pri diplomantih in diplomantkah doktorskega izobraževanja (37,4 leta).
V Sloveniji je bilo v šolskem letu 2019/20 vpisanih povprečno skoraj 37 študentov na tisoč prebivalcev. Največ študentov na tisoč prebivalcev je imela občina Naklo (50,9), sledile so občine Mozirje (47,7), Vodice (47,1) in Dobrova - Polhov Gradec (47,1). Občina z najmanj študenti na tisoč prebivalcev je bila občina Hodoš (2,8), sledile so Osilnica (11,3), Kuzma (18,4), Rogašovci (19,5).
Število diplomantov na 1.000 prebivalcev pa je bilo v celotni Sloveniji 7,7. Na ravni občin so bile po vrednosti tega kazalnika prve tri Rečica ob Savinji (14,2), Šempeter - Vrtojba (13,2) in Veržej (12,8), med zadnjimi pa Odranci (3,1), Apače (2,8) in Osilnica (2,8). V občini Hodoš ni bilo lani nobenega diplomanta.
