Konec junija se je iztekel rok za izplačilo regresa za letni dopust in večina zaposlenih je regres tudi prejela. Letošnji je znašal med 1025 in 2073 evri, nekateri so se dogovorili za izplačilo v dveh delih. Bolj pa skrbi opozorilo Delavske svetovalnice, zaskrbljene nad podatkom Finančne uprave RS (Furs), koliko delodajalcev lani in letos ni oddalo obrazca za izplačilo regresa. Ta je namreč na podlagi podatkov o predloženih obračunih davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, ki so jih delodajalci predložili do 4. julija, in podatkov o vključenosti v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja do 31. maja ugotovila, da za leto 2020 obrazca ni predložilo 30.815 delodajalcev za 80.237 delavcev, za letos pa 24.195 delodajalcev za 81.090 delavcev.
V številko delodajalcev so zajeti tudi tisti, ki so regres sicer izplačevali, vendar ga še niso izplačali vsem delavcem, ki so po njihovih evidencah vključeni v zavarovanje.
Zato so Inšpektorat RS za delo pozvali k takojšnjemu nadzoru nad delodajalci glede izplačevanja regresa, so sporočili iz Delavske svetovalnice. "Verjamemo, da bo nadzor zelo učinkovit, saj s konkretnimi podatki o delodajalcih, ki niso oddali obrazca, razpolaga Furs," so še zapisali v Delavski svetovalnici.
Na Ptujskem od 1000 do 1400 evrov regresa
V Perutnini Ptuj so več kot dva tisoč zaposlenim regres v višini 1300 evrov neto izplačali sredi junija, in kot dodajajo, je bila enaka višina regresa izplačana tudi zaposlenim v PP Agro, Ptujski kleti in veterinarski ambulanti Perutnine Ptuj. V kidričevskem Boxmarku je bil regres v znesku 1025 evrov izplačan v drugi polovici preteklega meseca. Izplačilo 745 zaposlenim je bilo enkratno in enako za vse delavce.
V Skupini Talum so regres za letni dopust izplačali sredi junija. Izplačilo je bilo za vse sodelavce družb v skupini in sodelavce, ki so v Talum napoteni po pogodbi o posredovanju delavcev, enako, in sicer 1350 evrov. Glede na razmere na trgu in oceno poslovanja v prvi polovici leta je bilo izplačilo za 250 evrov višje, kot je določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti. V skupini je bilo konec junija na lokaciji v Kidričevem zaposlenih 1461 sodelavcev.
V ptujskem Mark Metalu so delavci, ta čas je v ptujskem delu podjetja s sedežem v Avstriji zaposlenih 130 delavcev, prejeli 1400 evrov regresa. Znesek tega - kot tudi drugih nagrad, denimo božičnice - je v tem podjetju za vse sodelavce enak.
Na Koroškem v povprečju od 1400 do 1500 evrov
V Skupini SIJ so letos izplačali 1450 evrov regresa, kar je za tretjino več kot lani in več od gospodarskega načrta. O višini so se dogovorili s socialnimi partnerji, regres pa izplačali že konec maja. "Skupaj z variabilnim sistemom nagrajevanja, novim plačnim sistemom, sorazmernim dvigom plač z dvigom minimalne plače in nenehnim izboljševanjem pogojev za delo sledimo svojemu dolgoročnemu cilju, da bi postali zaželen delodajalec," pojasnjujejo v SIJ. Boris Štriker, predsednik SKEI na ravenski lokaciji SIJ, je izrazil zadovoljstvo z višino regresa, hkrati pa tudi z namero, da z upravo že poleti nadaljujejo pogajanja za dvig najnižjih osnovnih plač v Metalu, Acroniju in Elektrodah v septembru. "Pristop delodajalca je pozitiven. Kadar je tako, je tudi to treba priznati," še dodaja Štriker. Lani je bil sicer regres v SIJ ob tedanjem oteženem poslovanju z izgubo minimalen. Že v maju so regres izplačali v TAB Mežica, in sicer po podatkih direktorja Bogomirja Aupriha 1940 evrov, podjetje pa bo tudi letos imelo kolektivni dopust. Podobno je bilo v Leku, kjer je regres znašal 1946,07 evra in so ga delavci prav tako prejeli že maja. "Dobili so ga vsi redno zaposleni in najeti sodelavci preko agencij za zaposlovanje. Če so imeli zaposleni oziroma najeti sodelavci pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, jim je bil izplačan sorazmerni del regresa," pojasnjujejo v Leku. Kolektivni dopust v Leku bo dva tedna v drugi polovici julija.
Nepravilnosti pri regresih
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, kjer prejemajo vedno več vprašanj v zvezi z izplačili letošnjega regresa, je povedal, da je največ težav pri zamenjavah delodajalcev: "Zgovoren je primer delavca, ki je podjetje zapustil 1. aprila in prejel od nekdanjega delodajalca sorazmerni del oziroma eno četrtino regresa, a ko se je zaposlil pri novem, ki bi mu moral izplačati preostale tri četrtine, ta tega ne stori, češ da je regres že dobil." Lukić še omenja tako imenovane skrite regrese, ko delodajalci poplačajo nadure ali presežke ur, regresa pa ne. Zato Lukić opozarja, naj se zaposleni v težavah pozanimajo na Inšpektoratu za delo, kakšne pravice imajo pri regresu, in naj se ne (pre)pustijo iznajdljivosti delodajalcev. (skl)
Jaka Šilak, sekretar sindikata območne enote ZSSS Podravje in Koroška, pravi, da so se podjetja, v katerih imajo organiziran sindikat na svojem območju, v večini odzvala povabilu k višjemu izplačilu regresa od najnižjega predpisanega. V povprečju so tako po podatkih sindikata izplačala od 1400 do 1500 evrov, z izjemo turistično-gostinske dejavnosti, tudi glede na to, da je ta bila zaprta. "Dobro je, da so se podjetja, v katerih so delavci vso epidemijo delali, odločala za višji regres, saj so s tem nagradila delavce, glede na to, da v proizvodnjah niso bili upravičeni do koronskih dodatkov," dodaja Šilak. Informacij, da podjetja ne bi poravnala zakonske obveznosti izplačila regresa, v sindikatu za to območje nimajo, vsaj ne za družbe, v katerih je organiziran sindikat. Drugače pa je pri manjših, mikro podjetjih in tudi samostojnih podjetnikih brez sindikata, ki pa se pri neizplačilu v največji meri že ustaljeno sklicujejo na likvidnostne težave.
Celjsko in Šaleško: Pogajanja v podjetjih uspešna
V Premogovniku Velenje so regres dobili delavci že 14. maja, znašal pa je 1461,35 evra. Še pred tem, in to že 3. marca, je regres izplačala Cinkarna Celje, njeni zaposleni so dobili najvišji možen neobdavčen regres (2021 evrov). Mirko Hirci, sekretar regionalnega odbora Sindikata kovinske in elektro industrije na Celjskem, je povedal, da so bila pogajanja v podjetjih na Celjskem uspešna, in nanizal nekaj podatkov. Tako so v podjetju Novem v Žalcu delavci prejeli 1300 evrov regresa, Odelo Prebold ga je delavcem nakazal 1100 evrov. V šentjurskem Alu Alposu, kjer proizvajajo aluminijaste izdelke in lestve, so delavci prejeli 1080 evrov regresa. Višina regresa v podjetju Štore Steel letos znaša 1400 evrov, v zreškem Uniorju pa 1200 evrov. Kljub zaprtju zaradi epidemije pa so bili uspešni tudi v pogajanju v zreškem podjetju Unitur, ki je delavcem izplačal po 1150 evrov regresa. Vsa omenjena podjetja so regres nakazala v enem izplačilu. V dveh obrokih bodo regres nakazali v podjetju Sicos v Arnovskem gozdu, delavci bodo prejeli skupno 1400 evrov.
Večina podjetij je regres izplačala junija, že aprila pa so ga na svoje bančne račune prejeli zaposleni v Petrolu Energiji, in sicer 1200 evrov. V šempetrskem Sipu so zaposleni prejeli 1940 evrov, v Liku Liboje pa najvišjega možnega - 2021 evrov.
Lastnik murskosoboške družbe Roto Štefan Pavlinjek pravi, da so letošnji regres izplačali v skladu z zakonodajo, in sicer nekaj več od zakonsko določenega minimuma. "Delavce raje nagrajujemo ob koncu leta, ko se ve, kaj kdo dobi in zakaj," ob tem dodaja Pavlinjek. V družbi imajo že več let ustaljen sistem nagrajevanja ob koncu leta, po katerem delavce nagradijo v skladu z njihovo prizadevnostjo pri delu. Pri tem zaposleni dobijo tako finančne kot tudi praktične nagrade.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
