(NAPOVED) Kako globoka je kriza zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami? Tudi neprestano preverjanje tviterja je problematično

Klara Širovnik Klara Širovnik
20.11.2020 11:59
Zdi se, da je epidemija našo prepletenost s spletom, telefoni in računalniki le še poglobila. Pa je pretirana uporaba res pogojena zgolj z zapiranjem šol, služb in z družbenim distanciranjem, kar nas je bojda potisnilo v zavetje medmrežja? Temo obdelujemo v sobotnem dosjeju, ki ga dopolnjuje intervju s profesorjem Gregorjem Jurakom - ta pravi, da mladi v času izolacije sedijo v svojem kokonu in se ne premaknejo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

V zadnjem času se vse več ljudi zaveda pomena in teže zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami, obenem pa tudi svetovni strokovnjaki to področje raziskujejo pogosteje. Vendar je v primerjavi s kemičnimi zasvojenostmi - heroinom, kokainom in ostalimi trdimi drogami - razlika še vedno opazna; slednje jemljemo veliko bolj resno, je za sobotno prilogo sklenila Franja Gros, psihologinja in sodelavka centra Logout, ki posameznikom pomaga pri razreševanju težav s prekomerno rabo interneta. "Ko s pomočjo nove tehnologije delam, me moji možgani pred zasvojenostjo zaščitijo sami - začutim utrujenost, naveličanost in naredim odmor, zato nisem ogrožen. Ko pa sem na družbenih omrežjih, me možgani obvestijo o nasprotnem: ostani tukaj še več časa, še bolj intenzivno se predaj, več tvegaj," pa je dogajanje v mladih (in starih) glavah ob uporabi spleta strnil Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica. "Odvisnost od novih tehnologij bo vse večja in s tem ni nič narobe; od njih bodo odvisne kariere in z njimi si bodo prihodnje generacije lajšale delo. Tehnologija je čudovita, enkratna, brez nje ne bo šlo. A zasvojeni ne smemo biti! " še pravi terapevt in povzema: ta članek ni napad na novo tehnologijo - vendar opozarja, da je treba ljudi usposobiti, kako jo uporabljati, da bo koristna!

Profimedia

V času koronavirusa so na centru Logout sicer zabeležili nekaj "povratnikov" - ljudi, ki so pri njih sicer že uspešno zaključili program, v času epidemije pa se jim je popolnoma podrla struktura dneva - začutili so, da se vračajo v stare vzorce. "Nimajo več aktivnosti, ne vedo, kam bi se dali, kako bi vzpostavili neko drugačno rutino; to so prepoznali in prišli po pomoč," še opaža psihologinja, terapevt pa obenem opozarja, da imamo v populaciji - prav zaradi prekomerne rabe tehnologije - ogromno mladostnikov, ki so naučeni, da konkretne probleme rešujejo v virtualnem svetu. Tudi če si prekomerno težek, moraš na spletu igrati samozavestnega manekena, karikira. "In kdor jih iz virtualnega vleče v realni svet, je njihov sovražnik, posledično pa postanejo agresivni, ker je tam lagodno in prijetno. Problemi se kopičijo, oni pa imajo lažen občutek, da so rešeni," dodaja. 

V prispevku smo raziskali, kaj sploh je zasvojenost s sodobnimi tehnologijami, kateri posamezniki so škodljivim vzorcem najbolj izpostavljeni, in na konkretnem primeru pojasnili stopnje "odvisnosti" (morda boste v kateri od njih prepoznali sebe ali svoje bližnje). Premlevali smo posledice takšnih praks, obenem pa nanizali možne rešitve. Namig? Ključno je hitro ukrepanje.

Več pa v Večerovi prilogi V soboto. Vabljeni k branju! 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta