Tina Recek
V času šolanja na daljavo smo otroke posadili pred računalniške zaslone in jih še dodatno izpostavili uporabi digitalnih naprav. Marsikateri podmladek je to priložnost izkoristil po svoje, zlasti če so starši delali od doma in ga niso utegnili po končanih šolskih obveznostih zvabiti stran, denimo v naravo. O tem, ali se ta spomladanska situacija odraža še danes, koliko časa naj otrok uporablja digitalno tehnologijo, kako prepoznati zasvojenost s spletom in kdaj poiskati pomoč, smo se pogovarjali s Petro Belino, psihologinjo, soustanoviteljico in strokovno vodjo Logouta, Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Spomladi pogosto viden prizor: takoj po zajtrku igranje video igric na pametnem telefonu ali tablici, sledijo obveznosti za šolo na daljavo in nato znova igranje video igric, dokler starš nejevoljno in s povzdignjenim glasom ne reče otroku, da je tega početja dovolj. Kako je epidemija vplivala na otroke in uporabo elektronskih naprav?
"V obdobju epidemije je bil izrazit porast uporabe digitalnih storitev in vsebin. Spletna zabavna industrija je v tem obdobju prikazala občutno rast prihodkov. Tudi otroci in mladostniki so veliko več časa preživeli ob zaslonih različnih naprav. Otroci so bili namreč neopremljeni postavljeni pred nov izziv. Imeli so sicer obveznosti, poleg tega pa tudi kar nekaj nestrukturiranega časa. Ne moremo pričakovati, da imajo mlajši otroci razvite sposobnosti za upravljanje s časom in načrtovanje. Tukaj so potrebovali pomoč, sicer so večino časa porabili za zabavne aktivnosti na spletu."
Ali zdaj v jesenskem času zaznavate več klicev zaskrbljenih staršev, ki potožijo, da so otroci v epidemiji prekomerno začeli uporabljati denimo pametni telefon in da se razmere na tem področju niso izboljšale kljub začetku pouka?
"Da. Pravzaprav smo imeli že med epidemijo povečano število klicev in rezervacij terminov za uvodne razgovore. Razmere se do sedaj še niso umirile. Opažamo predvsem več vključitev v naše preventivne programe za družino (Družinska E-pravila), kjer s starši in otroki skupaj določimo pravila in pogoje uporabe naprav, ki so prilagojeni potrebam konkretne družine."
Lahko na kratko opišete te preventivne programe?
"Preventivni program Družinska E-pravila je namenjen družinam, ki pri vzpostavitvi dogovorov v zvezi z digitalnimi napravami potrebujejo našo pomoč. Zaželeno je, da se srečanj udeležijo vsi člani družine. Program izpeljemo na treh do štirih srečanjih. Na prvih dveh pomagamo vzpostaviti dogovore, v naslednjih pa ocenjujemo oziroma po potrebi spreminjamo, kar se izkaže, da v praksi ne deluje. Če se pokaže, da dogovori zaradi različnih vzrokov ne delujejo in je prisotna prekomerna uporaba, posameznika vključimo v redne tedenske obravnave. Program sofinancirajo ljubljanska mestna občina, zdravstveno ministrstvo in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato je za uporabnike brezplačen."
Ali zasvojenost s pametnim telefonom velja za bolezen po mednarodni klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije?
"Svetovna zdravstvena organizacija je med digitalnimi zasvojenostmi prepoznala le igranje video iger in ga uradno uvrstila na seznam mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11). Zasvojenost z igranjem video iger pa ni vezana na napravo, saj se video igre lahko igrajo na računalnikih, konzolah, pametnih telefonih in drugih napravah. To pomeni, da je nekdo zasvojen z vsebino in ne z računalnikom ali telefonom."
Kdaj naj otroku kupimo pametni telefon? Od česa je to odvisno?
"Strokovnjaki zagovarjamo vodilo, da je bolje kasneje kot prehitro. Velja pa, da pravi čas nastopi takrat, ko otrok razume, čemu je telefon namenjen. To je lahko okoli devetega leta. Pri tem naj otrok sam argumentira, zakaj ga potrebuje. Na splošno velja, da je bolj vesten otrok, ki že razume bistvo dogovorov, za ta korak bolj pripravljen. Zaradi potreb po varnosti je sicer za starše pogosto 'pravi čas' takrat, ko otrok začne sam hoditi v šolo. Če starši še niso prepričani in lahko zdržijo nelagodje ob tem, da otrok ni neprestano dosegljiv, priporočamo, da nakup za nekaj časa odložijo."
Najprej telefon na tipke
Če mu že kupimo telefon, kaj moramo storiti? Časovno omejiti dostop do interneta, zakleniti erotične vsebine ...?
"Pred nakupom svetujemo pogovore o različnih temah, ki se tičejo tehnologij. Prav je, da naslovimo teme pasti in bontona. Varna časovna omejitev naprav ne obstaja. Za zdravje otrok je namreč pomembno predvsem dovolj spanja in gibanja. Naša okvirna časovna priporočila glede uporabe naprav za zabavo za različne starostne skupine so naslednja: od 6 do 9 let do 30 minut na dan; od 9 do 11 let do 45 minut na dan, od 11 do 14 let do 60 minut na dan; od 14 do 18 let do 90 minut na dan.
V grobem torej priporočamo, da desetletni otrok za zabavo uporablja telefon 45 minut oziroma največ eno uro na dan. Če je le izvedljivo, naj starši na začetku kupijo telefon na tipke. Drugače se je treba za otrokovo varno spletno izkušnjo nekoliko potruditi. Priporočamo, da na napravo, povezano v splet, starši nastavijo sistemske nastavitve, ki jih omogočajo že sami telefoni, ali pa na telefon namestijo aplikacije/programe za starševski nadzor. Lahko nastavite omejitve in blokade znotraj aplikacij, ki to omogočajo. Na primer z aplikacijo YouTube Kids lahko ročno izberete in nastavite zbirke, kanale in posnetke, ki jih otroci lahko spremljajo, in koliko časa. Z otrokom lahko raziskujete aplikacije, ki krepijo ustvarjalno mišljenje, besedni zaklad, znanje tujega jezika in podobno. Družabna omrežja so po večini namenjena za 13 let in več, in to z razlogom. Ob nakupu pa vsekakor svetujemo jasne dogovore o uporabi."
Kako igranje video igric, ki traja več kot pol ure na dan, vpliva na otrokove možgane, denimo, ko je otrok v prvi triadi? Kakšne so lahko posledice?
"Težko je govoriti o točnih časovnih odmerkih, saj so bolj kot količina časa pred ekrani pomembni življenjski slog in razvojne spodbude, ki jih je deležen otrok, na primer kvalitetni medosebni odnosi, spanje, gibanje, socializacija, igra. Zelo pomembno vprašanje je, kaj počne otrok poleg igranja video iger. V prvi triadi svetujemo minimalno igranje video iger, primernih glede na starost. Zaradi razvijajočih se možganov lahko prekomerna uporaba vpliva na pozornost, spomin, presojanje, načrtovanje in slabšo sposobnost samonadzora. Pomanjkanje gibanja in spanja v kombinaciji s prekomerno rabo pa vodi tudi v slabši telesni razvoj, pojav debelosti, različnih bolečin, kar vpliva tudi na učni uspeh in duševno zdravje otroka.
Na čustvenem področju se zaradi prekomerne uporabe lahko upočasni razvoj. Danes veliko otrok in mladostnikov izraža čustva v tekstu in manj v živo, kar jim daje manj priložnosti za opazovanje neverbalne komunikacije in s tem prepoznavanja čustev ter razvoja empatije. Navsezadnje lahko prekomerna uporaba in stalni doseg zelo slabo vplivata na domišljijo in kreativnost, kar lahko omeji otrokov potencial."
Dogaja se tudi, da starši že vrtčevskemu otroku v roke potisnejo digitalno napravo, da se zamoti. Kakšne so posledice uporabe digitalnih pripomočkov pri predšolskih otrocih?
"Res je. V praksi opažamo, da starši prepogosto posežejo po digitalnih napravah kot pripomočku za motivacijo in distrakcijo otrok med usvajanjem navad, kot so umivanje zob, prehranjevanje, oblačenje, toaletni trening. Uporaba digitalnih naprav med vsakodnevnimi opravili lahko usvajanje zdravih navad pomembno zaplete – na primer odloži čas, ko otrok zmore opravila brez naprav; vzpostavi se vzorec, da otrok opravila opravlja zgolj še z digitalnimi napravami; težave ob poskusih odvzema naprav in podobno. Prav tako odsvetujemo uporabo naprav za regulacijo čustev, razpoloženja in neželenega vedenja otroka. Ta metoda sicer deluje, vendar lahko dolgoročno pripelje do motenj na področju uravnavanja čustev in lastnega vedenja. Otrok v predšolskem obdobju potrebuje ob sebi odrasle, ki mu pomagajo uravnavati čustva in vedenje z medosebno interakcijo, z besedami, s prisotnostjo, z ustreznimi mejami ..."
Če izgublja občutek za čas, se ne drži dogovorov ...
Kako prepoznamo, da otrok prekomerno uporablja telefon, in kdaj že govorimo o zasvojenosti? Je primer za to neodzivnost, ko otroka pokličemo h kosilu?
"Obstajajo različni znaki, ki nam pokažejo, da otrok na digitalnih napravah preživi preveč časa. Z izoliranim dogodkom, kot je na primer 'vabilo na kosilo', ne moremo identificirati zasvojenosti, četudi gre za neadekvatno reakcijo otroka. Če starši opazijo, da otrok med igranjem pogosto izgublja občutek za čas, če prikriva uporabo, če se pretirano razburi ob prekinitvi aktivnosti ali ob odvzemu, če kaže vse manj interesa za druge aktivnosti, se umika od težav, ki se pojavljajo doma, mu primanjkuje časa za učenje, se pogosto ne drži dogovorov, ponoči slabše spi in se obvezno prehranjuje ob telefonu, potem je najverjetneje njegova uporaba prekomerna in jo je treba nasloviti. Za prekomerno uporabo je značilno, da je otrok še vedno funkcionalen na različnih področjih življenja, na primer: še vedno hodi v šolo, večinoma naredi domačo nalogo, se občasno dobi s prijatelji, pospravi sobo in ne pozabi k babici na kosilo in podobno. Čezmerna raba, ki traja dlje časa, lahko vodi v zasvojenost, ni pa nujno. Kadar je prisotnih več simptomov, svetujemo pogovor s strokovnjakom. O zasvojenosti pa govorimo takrat, ko otrok pretirano in nenadzorovano uporablja telefon na način, da ta močno ovira njegovo življenje, na primer: otrok več ne hodi v šolo, ima spremenjen spalni vzorec, se je popolnoma umaknil za ekran, zanika težave, ne želi zunanjih stikov in tako naprej. Takrat govorimo o zasvojenosti in je treba poiskati strokovno pomoč."
Kaj svetujete staršu, ko opazi, da otrok prekomerno igra igrice?
"Svetujemo, da si starši vzamejo čas, da odprto, brez obsojanja in radovedno pristopijo do otroka in poskušajo spoznati igre, ki jih ima rad in jih prekomerno igra. Tako se bo otrok počutil sprejetega in bolj razumljenega in zato bo bolj pripravljen na dogovore. Ko staršem uspe izkazati dovolj zanimanja in sprejemanja, postanejo vzgojni pristopi bolj smiselni in učinkoviti. V naslednji fazi priporočamo dogovore z jasnimi pravili, nagradami in posledicami. Omeniti je treba tudi to, da je naloga starša, ne otroka, da se dogovori tudi izvedejo. Navsezadnje, otrok bo zagotovo poskušal kršiti dogovore in prav je, da starš reagira. V nasprotnem se dogovori ne obnesejo."
In kaj naj starš naredi, ko denimo k otroku domov pridejo še trije sošolci in vsi potegnejo iz torbe pametne telefone in začnejo igrati igrice? In kaj naj naredi starš, ko otroke pošlje na šolsko dvorišče, otroci pa potem tam spet igrajo igrice? Ali naj tem otrokom za ta čas zaseže telefone?
"Svetujem, da del skupnega časa, ki ga imajo otroci na voljo, preživijo, kot si želijo. Starši lahko vnaprej napovedo, da recimo za omejen čas naprave dovolijo, preostali čas pa naj počnejo kaj drugega. Nič ni narobe, če starši telefone umaknejo, priporočam, da iz vidnega polja, in jih po končanem druženju vrnejo."
