Svetovalni center Maribor opozarja: Po drugem valu epidemije nas čaka porast tesnobnih in depresivnih motenj pri otrocih in mladostnikih

Ob dnevu Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor vsako leto predstavijo delo preteklega leta in izzive za prihodnost, a letos je bilo slišati predvsem opozorila, da nas po drugem valu epidemije čaka porast tesnobnih in depresivnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Pridružujejo se pozivu pedopsihiatrov, da naj službe, ki skrbijo za to populacijo, ostanejo odprte in dostopne tudi v času najstrožjih ukrepov, saj v prvem valu tudi zaradi zaprtih šol otroci in mladostniki niso dobili pomoči, ki so jo potrebovali.

Mladostnike socialna izolacija bolj prizadene

Pedopsihiatri v drugem valu že opažajo več tesnobnih motenj, stresnih motenj in motenj hranjenja. "Tudi mi se srečujemo z več primeri težav, povezanih s tesnobo, tudi s paničnimi napadi, z zavračanjem šole in nasploh veliko stiskami, povezanimi s šolo in učnimi težavami, kot so šibka motivacija, otroci se zelo težko zberejo, težave imajo z organizacijo in načrtovanjem. Starejši otroci in mladostniki dvomijo o lastnih sposobnostih pri šolanju na daljavo, tudi prej dobre učence skrbi, kako bodo letos zmogli, skrbi jih kakovost pridobljenega znanja, zlasti jih skrbi matura. Zavedajo se, da morajo imeti dobro strukturo dneva, redno opravljati obveznosti, poskrbeti za gibanje in spanje, a jih nujna in hkrati neželena uporaba zaslonske tehnologije hitro odvrne od začrtanih ciljev," našteva Alenka Seršen Fras, direktorica centra.

Kakšne bodo posledice epidemije na duševno zdravje, se še ne ve, raziskav je malo. Depresija in tesnoba naraščata zlasti med dekleti, pri otrocih je več vedenjskih težav, mladostnike pa socialna izolacija, kar ni isto kot osamljenost, prizadene bolj kot druge skupine. Predvsem pa socialna izolacija in osamljenost povečujeta tveganje za depresijo in anksioznost in simptomi vztrajajo še mesece in leta. "Pri anksioznih otrocih je ključna čim zgodnejša obravnava, če je spregledana, neustrezno obravnavana, se poglablja in vztraja tudi v kasnejših letih in osebo pomembno ovira ter slabša kakovost življenja," je povedal Mitja Muršič, socialni pedagog. Seršen Frasova je dodala, da sedanja negotovost, ki je konstantna in dalj časa trajajoča, vpliva tudi na otroke, ki prej niso bili anksiozni.

Pomoč tudi po spletu

Veliko dela, pomoči, nasvetov in pogovorov opravijo na daljavo po spletu in telefonu. ​"Dvom, ki ga imamo o spletnem svetovanju preko zooma in podobnih aplikacij, moramo preseči, saj se je pokazalo, da je možno veliko pomagati in olajšati osebne stiske, tudi po spletu. Ukvarjamo se s stiskami otrok, ki ne bodo priročno izginile, ko se bo epidemija zaključila, ko se bodo ukrepi končali, ampak bodo vztrajale še mesece in tudi leta, zato bo v prihodnosti treba okrepiti preglede," je apel Seršen Frasove.

So tik pred začetkom dvoletnega z dokazi podprtega programa Cool Kids - programa premagovanja anksioznosti za otroke in mladostnike od 7. do 17. leta, ki je pa namenjen tudi njihovim staršem, financira pa ga ministrstvo za zdravje. Tudi program Neverjetna leta, šola za starše težko vzgojljivih otrok teče po spletu. Čisto sveže iz tiskarne so tri publikacije o zasvojenosti s pametnimi napravami, o anksioznosti in o ločitvi. Vse so zapisane s perspektive otroka in so brezplačno dosegljive na spletni strani svetovalnega centra.