Ne le, kako luštno je bilo na izobraževanju, preverjati bi morali, koliko znanj smo odnesli in ali jih uporabljamo

Franja Žišt Franja Žišt
02.10.2024 08:20
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pri delodajalcih skrb za zaposlene prihaja v valovih, razmišlja strokovnjakinja za področje dela in organizacije dr. Eva Boštjančič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. "V obdobju svetovne gospodarske recesije okrog leta 2008 in do okoli leta 2012 je bila skrb za zaposlene na minimumu. Delodajalci so se ukvarjali samo s tem, kako povečati prodajo storitev in izdelkov, ne pa s skrbjo za zaposlene, ker je bilo tudi delovne sile dovolj. Pred pandemijo koronavirusa so se te stvari začele spreminjati, v času pandemije pa je doživelo izobraževanje zaposlenih neko umetno ekspanzijo predvsem na področju skrbi zase, preprečevanja stresa, komunikacije, povezovanja," opaža sogovornica, ko se pogovarjamo o tem, koliko slovenska podjetja vlagajo v svoje zaposlene in njihovo izobraževanje.

 

Iz vsebine:

- Koliko slovenska podjetja vlagajo v svoje zaposlene in njihovo znanje?

- Katera izobraževanja so na voljo zaposlenim v Krki, Petrolu, v podjetju Akrapovič ali Skupini Triglav?

- Zakaj zaposleni pogosto ne vidijo namena izobraževanj? 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta