Srečko Klapš
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in Združenje nadzornikov Slovenija (ZNS) sta pozvali k dvigu korporativne kulture, ki je na področju političnega kadrovanja v zadnjem času na dnu, kot je dejal Robert Šumi, predsednik KPK. "V postopkih ugotavljamo, da kultura upravljanja družb v večinski lasti države, že dlje časa ni na želeni ravni. In to ne glede na to, katera politična opcija je v vladi, v zadnjem obdobju pa je to še posebno očitno. Namesto da bi pri tem upoštevali vsa načela in možnosti, ki jih omogoča obstoječa zakonodaja za upravljanje takih družb, smo naredili velik korak nazaj. Predvsem po zaslugi vpletanja politike v upravljanje družb in kadrovske postopke. To ne bi smela biti realnost vsakokratne politike, kakor tudi družbe v državni lasti in njihovo premoženje ne bi smeli biti vsakokratni plen vladajočih," je bil kritičen Šumi.
Za zavezo političnih strank
S skupnim pozivom političnim strankam pred volitvami si želijo, da bi ta tema postala ena od pomembnejših glede prihodnjega vodenja države: "Vse politične stranke, ki bodo sodelovale na volitvah, pozivamo, da se zavežejo k nujni ločitvi politike od upravljanja družb v državni lasti. Ob čemer naj se še zavežejo, da bodo vsaka odstopanja od obstoječe zakonske ureditve ustrezno sankcionirana." Četudi ima KPK, kot je še dejal Šumi, omejena pooblastila, so vladi, ministrstvom, Slovenskemu državnemu holdingu in drugim pristojnim za imenovanje in razrešitve članov uprav ter nadzornih svetov podali številna priporočila. Žal pa se ta pogosto ne upoštevajo. Šumi se zavzema, da bi dosegli strokovnost, transparentnost in sledljivost postopkov in da bi na vodilna mesta imenovali strokovnjake z visoko stopnjo integritete, pri čemer politična pripadnost imenovanih ne sme biti zgolj edini kriterij. Če bo v ospredju upravljanja državnih družb še naprej politično botrstvo kandidatov za uprave in nadzorne svete teh družb, potem bomo še naprej izpostavljeni visokim korupcijskim tveganjem, odločanju, ki ni v skladu z interesi družbe, in urejanju poslov, služb in funkcij strankarskim prijateljem, še menijo v KPK in ZNS.
"Upravljanje družb v državni lasti se zlorablja za pridobivanje moči in bogatenje oseb, povezanih z vsakokratno oblastjo. To se mora nehati"
Šest točk za preseganje političnega kadrovanja
Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, je opozoril, da morajo najprej nosilci oblasti začeti spoštovati lastne zakone: "Če se oblast ne drži pravil in če kršitve pravil s strani oblastnikov niso sankcionirane, pravna država ne deluje. Ali je oblast demokratična ali avtoritarna, se definira prav na tej točki. Žal se upravljanje družb v državni lasti vedno znova zlorablja za pridobivanje moči in bogatenje oseb, povezanih z vsakokratno oblastjo. To se mora nehati."
Naštel je šest področij, na katerih je treba spremeniti dosedanje slabe prakse: spoštovanje zakonske ureditve; premišljene spremembe sistema upravljanja; konec političnih kvot; dosledno izvajanje pravil upravljavca premoženja (SDH) ter prijavljanje nedovoljenih političnih pritiskov in vplivov; sankcioniranje in prevzemanje odgovornosti v primeru kršitev in nepravilnosti in uveljavljanje pravne odgovornosti nosilcev politične oblasti. Kaj je treba storiti, je jasno. "Ne potrebujemo večjih posegov v sistem upravljanja državnih družb, ti namreč vsakič povzročijo obdobja negotovosti in stresa za družbe, ki takrat poslujejo slabše. To obdobje pa se uporabi za množične menjave nosilcev funkcij v njih. Pri tem se eni politično odvisni kadri zamenjajo z drugimi. Zato je tudi političnim kvotam v gospodarstvu treba za vselej reči ne," še meni Podbevšek. Po njegovem je razumljivo, da se politične stranke že danes usklajujejo, kdo bo prevzemal politične, ministrske, sekretarske in podobne politične funkcije tudi v okviru političnih kvot, s čimer da ni nič narobe, popolnoma narobe pa da je, ko se te kvote preslikavajo na družbe v državni lasti in v gospodarstvo.
Pri Pošti Slovenije bi moral ukrepati SDH
Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), upa, da se bo njihov poziv prijel. Na vprašanje, ali bi lahko kakorkoli ukrepali ali dodatno opozarjali na nepravilnosti pri političnem kadrovanju, ki jih odkrivamo tudi mediji, odgovarja, da ima Združenje častno razsodišče, ki lahko obravnava delo in morebitne kršitve le svojih članov.
"Tako smo lani nekaj postopkov obravnavali na častnem razsodišču, a so ob obravnavi člani izstopili iz ZNS in smo morali posledično postopek ustaviti. To nam je onemogočilo sankcioniranje." Na vprašanje o domnevno spornem delovanju nadzornikov Pošte Slovenije, ki so potrdili generalnega direktorja in formalno ne izpolnjuje vseh pogojev, pa je Irena Prijovič, izvršna direktorica ZNS, dodala, da bi moral ukrepati, če bi želel, Slovenski državni holding, ki je 100-odstotni lastnik Pošte in ima vpogled v vse zapisnike sej in ravnanja nadzornikov, ki zastopajo kapital.
"Če ni tožnika, ni sodnika"
Podbevšek še meni, da je ob tem nujno sankcioniranje poskusov kršitev, do katerih bo vedno prihajalo: "Tisti, ki kršijo svoje obveznosti ali presegajo svoje pristojnosti in upoštevajo le politične ali partikularne interese ali katerekoli druge, ki niso izključno v interesu družbe, so premalokrat sankcionirani. In to ne le politično, temveč tudi pravno." Ugotavlja, da sodna praksa na tem področju ni dobra, težava pa ni le znotraj pravosodja, temveč tudi ta, da se takšni postopki premalokrat začnejo, in "če ni tožnika, ni sodnika". Šumi pa je dodal, da število prejetih prijav na komisijo ni veliko. KPK obravnava vsako prijavo, četudi je anonimna. Med njimi pa ni nobene glede kadrovanja v Pošti Slovenije, je danes še dejal predsednik KPK.
