Matej Grošelj
Medtem ko nevladne organizacije s sedežem na Metelkovi 6 izgubljajo tožbe proti državi in jim grozi izselitev iz prostorov, predsednik vlade Janez Janša pred volitvami stopnjuje pritisk na pomemben del civilne družbe. Napadi, grožnje, ustrahovanje in norčevanje iz nevladnih organizacij so postali stalnica tretje vlade pod okriljem SDS. "Ko želi oblast z avtoritarnimi težnjami podrediti celoten ustroj predstavniške demokracije zelo ozkemu krogu ljudi ali enemu človeku, civilna družba postane edini podsistem, ki ga ne more nadzorovati. To je glavni razlog, da je civilna družba tako moteča za avtoritarno oblast," pravi docentka na fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj.
Nevladniki so za Janšo levičarska paravojska in mafija
Premier Janša se na družbenem omrežju Twitter pogosto obregne ob delovanje nevladnih organizacij. Imenuje jih levičarska paravojska, mafija in slabo zamaskirana podporna falanga levice. Janša trdi, da prek nevladnih organizacij, ki po njegovem mnenju ščitijo svoje privilegije, poteka sistemska korupcija. Prav ta teden je objavil posmehljiv zapis o nevladnih organizacijah v okviru civilne iniciative Glas ljudstva, ki se z zahtevami za okrepitev demokracije vključuje v predvolilno kampanjo.
"Pozna kdo kakršenkoli nacionalni dosežek prejemnikov vašega denarja?" je javnost razdražil Janša, ki znotraj SDS ni osamljen pri napadih na nevladni sektor. Poslanec Branko Grims je pred leti izjavil, da Slovenija od delovanja nevladnih organizacij nima nobene koristi, državni sekretar za državno varnost Žan Mahnič pa je pozival k "ukinitvi financiranja nevladnih organizacij, ki migrantom pomagajo pri nezakonitem prečkanju državne meje". Med drugim je SDS v okviru sedmega protikoronskega paketa poskušala poseči v vire financiranja proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij, a ji manever na koncu ni uspel.
Kaj največja vladna stranka sporoča s tako agresivnim zaletavanjem v nevladni sektor, ki predstavlja širok družbeni podsistem in združuje okoli 28.000 organizacij? "Samo nekdo z božjim kompleksom nezmotljivosti delovanje nevladnih organizacij vidi kot problem. Vsak demokratičen in moderen politik razume, da politika ne streže samo njegovim interesom. Oblast si mora želeti, da je nevladnih organizacij čim več, saj služijo javnemu interesu in so pomemben del demokratične družbe. Nevladniki so večinoma ljudje s terena, ki opozarjajo na težave in predlagajo rešitve. Kot družba si moramo prizadevati, da nevladni sektor deluje na način, da oblastnikom gleda pod prste in opozarja na zlorabe oblasti," je izpostavil Goran Forbici, direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij.
Kot pravi naš sogovornik, so se nevladniki znašli v nemilosti SDS in njenih ministrov, ki s civilno družbo ne želijo voditi dialoga. Več komunikacije in uspešnega sodelovanja je z ministrstvoma pod vodstvom Boštjana Koritnika in Janeza Ciglerja Kralja, ki spadata v kvoto Nove Slovenije. "Minister Zvonko Černač je nevladnike odrezal od načrtovanja porabe kohezijskih sredstev. Na razpisih ne morejo sodelovati zaradi zahtevnih pogojev. Na ministrstvu za kulturo se ne pogovarjajo z nikomer, ki misli drugače kot SDS. Minister Vasko Simoniti se zgraža, kako lahko na razpisih denar dobiva nekdo, ki se ne strinja z njegovimi zgrešenimi kulturnimi politikami. Pred dvema tednoma se je mimo javnosti zgodil primer, ko je ministrstvo za finance spremenilo pravilnik o izvrševanju proračuna, ki pravi, da bo komisije za razpise za nevladne organizacije odslej imenovala kar vlada. To je nezaslišano. Gre za mikro menedžiranje, ki se ga vlada praviloma ne poslužuje, razen če nima osebnih interesov," je pojasnil Forbici.
Metelkova 6: nevladniki v pritožbe
Nevladne organizacije, ki od leta 1997 delujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani, so jeseni 2020 ravno ob razglasitvi policijske ure prejele odpoved najemnih pogodb. Ministrstvo za kulturo je pojasnilo, da bo stavbo obnovilo in prostore preuredilo v prirodoslovni muzej. Ker se nevladniki niso želeli izseliti, je ministrstvo vložilo tožbe za vsako organizacijo posebej. Alja Lobnik, direktorica Zavoda Maska, ki se ukvarja z založniško, kulturno in producentsko dejavnostjo, je sporočila, da so tožbo na okrajnem sodišču izgubili. "Ne bomo se predali. Čeprav naš uspeh ni realen, se bomo pritožili na višje sodišče. Gre za težak ideološki boj, v katerem pravo ščiti državo kot lastnico prostorov," se je za Večer odzvala Lobnikova, ki stavi na politični obrat po volitvah in od prihodnje vlade pričakuje umik tožbenih zahtevkov.
Pozivi k množični udeležbi na volitvah
Družbenokoristni učinki delovanja nevladnih organizacij se kažejo na področjih humanitarnosti, socialnovarstvenih storitev, preprečevanja nasilja, vzgoje, izobraževanja, športa, kulture … Z orkestriranimi napadi iz političnih vrst so mnogi nevladniki prestrašeni, da bodo zaradi kritičnega razmišljanja v svobodni državi ostali brez programov, od katerih so življenjsko odvisni. "Nevladniki nismo nič bolj imuni na pritiske oblasti kot mediji ali univerza. Ravno zato so nekateri postali previdnejši in so se zavili v molk," pojasnjuje Goran Forbici, medtem ko Barbara Rajgelj opozarja, da v demokraciji ne moremo vedno računati na demokratično državo: "Dlje ko obstajajo avtoritarne tendence, bolj globoko se zažirajo v družbene pore. Mehanizmi pravne države delujejo, a imajo omejen rok trajanja, če je avtoritarec predolgo na oblasti."
Civilna združenja medtem prek iniciative Glas ljudstva prevzemajo aktivno vlogo pri nagovarjanju državljanov, naj se 24. aprila množično udeležijo volitev. "Tako pomembnih volitev nismo imeli že trideset let, zato je ključno, da privabimo ljudi na volišča," je prepričan Forbici. In kakšen odnos naj ima prihodnja vlada do nevladnih organizacij? "Vzpostaviti bo treba državo, ki bo za vse in od vseh. Takšno sporočilo mora priti z naslova naslednjega predsednika vlade prvi dan po imenovanju. Dovolj je avtoritarnosti, maščevanja in zaničevanja ljudi," je zaključila Barbara Rajgelj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
