Rak je bil leta 2021 na drugem mestu med vzroki smrti državljanov Evropske unije z 1,1 milijona smrtnih primerov. To je pomenilo 21,6 odstotka vseh smrti v EU pred tremi leti. A zakaj je možnost preživetja tako zelo odvisna ne samo od vrste raka, temveč tudi od geografije?
Prvič, niso vsi raki enaki. To so zelo različne bolezni. Odvisno od tega, kje se rak pojavi in kdaj je odkrit, in odvisno od prizadetosti organov so bolj ali manj smrtonosne. Upoštevati je treba še vrsto rakastih celic, genetiko, stanje organov, ki so v bližini ... Drugič, dostop do različnih načinov zdravljenja se od države do države zelo razlikuje.
Pljučni je eden najbolj smrtonosnih
Analiza Euronews Health je vključila 24 članic EU (z izjemo Grčije, Madžarske in Luksemburga) ter še pet drugih držav: Združeno kraljestvo, Švico, Norveško, Islandijo in Turčijo.
Preživetje pri enem najtežjih rakov, pljučnem, zelo niha. Od Bolgarije z dobrimi 7 odstotki na dnu do Švice in Latvije z 20 odstotki na vrhu. EU-povprečje: 15 odstotkov. Okoli 10 odstotkov ali nižje so bile ob Bolgariji še Litva, Hrvaška, Češka in Romunija. Nemčija pri dobrih 18 odstotkih, za njo Francija in Italija. Španija in Velika Britanija pa pod povprečjem EU pri okoli 13 odstotkih. Slovenija? 14,8 odstotka. Vsi našteti deleži veljajo za obdobje od 2010 do 2014.
Ciper z dobrimi odstotki
V istem obdobju so imeli največ možnosti preživeti rak debelega črevesa na Cipru (72,1 %), na Hrvaškem na primer 51,1 odstotka, v skandinavskih državah okoli 65 odstotkov ... Povprečje EU je znašalo 60 odstotkov. Preživetje pri raku prostate pa je višje kot pri številnih drugih vrstah raka, navaja analiza. Povprečje EU-24 je bilo v obravnavanem obdobju 87-odstotno, 12 držav je bilo nad 90 odstotki, najvišje pa Ciper: z 99,2 odstotka je bil pred Litvo in Belgijo.
Možnost, da se na območju EU preživi rak dojke, je bila tudi razmeroma visoka, pri 82 odstotkih, in spet je bil Ciper pri vrhu lestvice s skoraj 93 odstotki srečnih koncev. Sledila je Skandinavija brez Danske. Slovenija? 83,5 %. Hrvaška na primer 78,6 %.
Pri raku trebušne slinavke in jeter pa spet zelo nizke številke. Pri prvem je bilo povprečje EU-24 pri komaj 9 odstotkih, povprečje EU pri raku jeter je bilo 12-odstotno, pri raku želodca tudi nizko, a s povprečjem 27 % nekoliko boljše.
Ocenjeno preživetje pri raku jajčnikov v EU-24 je bilo v povprečju 39,2 %. Švedska s 46,5 % je bila najvišje, sledili so Ciper, Latvija in Norveška z okoli 45 %. Po drugi strani sta Malta in Irska poročali o najnižji stopnji preživetja, pod 33 %.
