V luči posledic vladnih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa so v zadnjih tednih humanitarne organizacije in dobrodelna društva vzpostavili solidarnostne račune za nakazilo pomoči samozaposlenim v kulturi, družinam s samozaposlenimi starši in drugim ranljivim prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Vladni ukrepi so nekatere izpustili ali deloma ponudili pavšalno pomoč. Kot je znano, študentje, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, oddajajo vlogo za pomoč preko e-uprave, 150 evrov pa jim bo nakazalo ministrstvo za izobraževanje pod Simono Kustec. Roka za oddajo vloge za zdaj ni. A nekatere študentke in študentje, upravičeni zaprositi za ta enkratni solidarnostni dodatek, so izrazili željo, da bi denar namenili tistim študentom in študentkam, ki ga potrebujejo bolj kot oni.
Za nekatere premalo, za druge bonus
Na Inštitutu 8. marec pravijo so se odločili za akcijo, katere pobudniki so bili mladi. Članica inštituta in študentka Tina Tomšič pravi, da je znesek za nekatere premajhen, da bi jim pokril stroške, za druge pa je le bonus od države. V dnevu in pol so prejeli osemnajst pisem študentk in študentov v stiski.
Nekateri s študentskim delom pomagajo staršem in družinam, drugi se z njim preživljajo, za tretje je poskrbljeno v krogu družine
Posluh, čas, pozornost
Solidarnost kot bistveno sporočilo akcije poudari tudi Milan Jakopovič, predsednik dobrodelnega društva Petka za nasmeh, ki deluje na prostovoljni in prostočasni osnovi. "Stisk je ogromno, ključna pri vseh pa sta strah in negotovost. Ljudje ne vedo, kaj bo, kdaj bodo dobili pomoč, živeti pa morajo zdaj," pravi. V društvu so ponosni, da reagirajo hitro, ponudijo plačilo položnic ali zagotovijo pakete s hrano oziroma bone za nakup hrane. S tem so pomagali šolarjem, starostnikom in članom ranljivih skupin, družinam, v katerih so bili starši zaposleni polovično kot samostojni podjetniki in so izpadli iz prvih vladnih ukrepov. V zadnjih tednih so opravili sto nakupov in pomagali okoli dvajsetim družinam, našteva. "Kar nas bodri, je ogromno število ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Žal pa pri odločevalcih ne vidimo pravega posluha. Rešitve so povprek, dajo občutek, da se je nekaj naredilo, a učinki na terenu so vprašljivi," opozori. Pravi, da ni posluha za individualne situacije in stiske, ki terjajo čas, pozornost in delo. "A treba bi bilo najti boljše rešitve. Stiske so resnične in taki bi morali biti tudi ukrepi. Ljudem je treba nameniti čas in se z njihovimi težavami ukvarjati," izriše smer rešitev. Te, doda, so lahko le skupne: "Vidimo, da če, lahko stvari spremenimo na bolje le skupaj - ne posamično."
