"Požvižgam se že na stroške, ki sem jih imela z nakupom eliptika, pa tudi opomini spletne aplikacije za vadbo le še redko nagovorijo mojo motivacijo, da premaga pokarantensko lenobo. Prav zdaj, po vseh tednih kroničnega pomanjkanja družabnih stikov, bolj kot kdaj prej namreč potrebujem glasno glasbo in kolektivno energijo, ki se ustvari med skupnimi treningi, ter me napolni z veseljem do življenja," razmišljanja mnogih nestrpnih članov več kot 200 športnorekreacijskih fitnes programov ter drugih rekreativnih centrov po Sloveniji strne Mariborčanka Maja Kolar. Da je skrajni čas za postopno vračanje v normalnost, so vlado zadnje dni intenzivno opozarjali tudi zaposleni v športu in rekreaciji. Telovadnice in fitnese so namreč morali zapreti prav na vrhuncu sezone, ko začnemo pospešeno razmišljati o "poletni postavi" in si postavimo izzive, do kdaj bomo telo (spet) spravili v formo.
V centre najkasneje s 1. junijem
A po tem, ko je vlada v začetku tedna v novi napovedi rahljanja ukrepov fitnese še enačila z nočnimi klubi ter jim tako podaljšala prepoved delovanja, se bo s preklicem epidemije na domačih vadbenih napravah očitno spet lahko nabiral prah in sušilo perilo. Odprti vprašanji ostajata le, kdaj natančno ter pod kakšnimi pogoji. Glede na to, da preklic epidemije začne veljati šele 31. maja, lahko odprtje vadbenih centrov torej pričakujemo s 1. junijem. Razen če bo še pred koncem meseca preklican zadnji odlok o omejitvah, ki s 23. majem dovoljuje le izvajanje športne rekreacije v zunanjih ter notranjih prostorih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov. Kljub temu, trdi pobudnik Slovenske fitnes iniciative Marko Geršak, da naj bi se svetovalna skupina na ministrstvu za zdravje pod določenimi pogoji prav tako strinjala z odprtjem športnorekreacijskih centrov. "Zato se v iniciativi še bolj sprašujemo, kje je vzrok, da ne smemo delovati? Več kot očitno je, da pristojni ne vedo, kaj je fitnes. Njihove direktive so popolnoma nelogične, saj fitnes zajema vse - vadbo za starejše, invalide, rekreativce, vadba po poškodbi, kineziološke obravnave, skupinske vadbe itd. V tujini je to popolnoma jasno, pri nas pa več kot očitno ne," je kritičen Geršak.
Predlagane smernice
1. Uporaba zaščitnih mask za zaposlene.
2. Razkužila za roke ob vhodu v športni center.
3. Razkužila za opremo in rekvizite na 50 m2 prostora športnega centra.
4. Razkužila za roke in opremo v garderobah in sanitarijah.
5. Obvezna uporaba čistih brisač med treningom za zaščito površin, na katerih se sedi, leži ali telovadi.
6. Priporočilo za upoštevanje pravil o številu vadečih: 15 oseb na 100 m2 površine, kar zagotavlja razdaljo več kot dva metra, in do 15 udeležencev na 100 m2 z obvezno najmanjšo razdaljo dva metra.
7. V prvi fazi odpiranja naj bi člani na vadbo prišli že oblečeni v vadbena oblačila, tuširanja in savnanja ne bo. Šele postopoma se uvedeta preoblačenje in tuširanje.
8. Zagotovljeno prezračevanje prostorov.
9. Prepoved udeležbe, dostopa do vadbenih prostorov osebam, ki jim je bila predpisana obveznost karantene, pa tudi osebam z vidnimi simptomi in vročino ali osebam, za katere obstajajo podatki, da so aktivni ali pasivni nosilci okužbe.
10. Dezinfekcija opreme med vadbo in takoj po njej.
11. Postrežba tople in hladne pijače izključno v kozarcih in skodelicah za enkratno uporabo ali v originalni zaprti embalaži.
Sami pripravili priporočila
Iniciativa 55 vadbenih centrov te branže v Sloveniji je na pristojne institucije že pred časom poslala tudi predlog smernic oziroma priporočil za upoštevanje ob ponovnem odprtju, pripravljen po zgledih dobre prakse v Evropi ter priporočilih EuropeActive, vodilne evropske organizacije na tem področju. Tako med drugim predlaga uporabo zaščitnih mask za zaposlene, razkuževanje rok vadečih ob prihodu kot tudi opreme in rekvizitov po uporabi, obvezno uporabo čistih brisač med treningom, omejeno število vadečih ter priporočeno razdaljo dveh metrov, kar bo s seboj verjetno prineslo predhodno naročanje na proste termine. V prvi fazi odpiranja naj bi člani na vadbo prav tako prišli že oblečeni v ustrezna oblačila, tuširanja in savnanja ne bo, dostop do vadbenih prostorov pa bo preprečen osebam s predpisano karanteno ali z vidnimi simptomi okužbe. Tople in hladne pijače bodo stregli izključno v kozarcih in skodelicah za enkratno uporabo ali v originalni zaprti embalaži.
Prava kriza šele prihaja
Če v marcu, aprilu in maju telovadnice vsako leto pokajo po šivih, je letos korona vse postavila na glavo. In čeprav "je ta hip še težko govoriti o konkretnih številkah, ki jih je prinesel izpad zamrznjenih vadnin, treningov in drugih storitev, od tečajev do trgovine, verjamem, da prava kriza šele prihaja. Pred nami so namreč meseci z najmanjšim obiskom," zaskrbljeno o prihodnosti razmišlja osebni trener Marko Šilih. Da je bilo ohranjanje bližine s člani med "mrtvim tekom" ključna prioriteta vseh, ki se želijo, čeprav vidno oslabljeni, v prihajajočih mesecih sploh podati na preizkus vzdržljivosti, pa pove direktor žalskega fitnesa in velnesa Olimpus Damjan Mlakar. A - predvsem zaradi drugačnega poslovnega modela - vendarle ne verjame, da bodo pri njih potrebna odpuščanja. A lahko po ponovnem odprtju vsi realno pričakujejo za okrog 20 odstotkov manj članov, "saj bodo ljudje še vedno prestrašeni", doda.
"Pred nami so meseci z najmanjšim obiskom"
Strah pred okužbo ostaja
Mlakarjevim napovedim pritrjuje tudi zadnja raziskava družbe Valicom #Novanormalnost, v kateri so želeli ugotoviti, katere dejavnosti ta hip Slovenci ocenjujemo kot tvegane. Da bi se prav med skupinsko rekreacijo ali na fitnesu lahko okužili z virusom, se tako boji kar 50 do 70 odstotkov vprašanih. Škoda v fitnes sektorju je torej brez dvoma ogromna. Na evropski ravni gre namreč za številko ena med športnimi aktivnostmi, saj je kar 64,8 milijona Evropejcev vključenih v vadbene programe. Izguba bo torej velika in vsi se ukvarjajo z enakimi problemi, a čeprav o točnih podatkih, kot rečeno, (še) nihče noče govoriti, neuradno ocenjujejo, da lahko, kljub odprtju z junijem, računajo na 30- do 35-odstotni izpad prihodkov.