Za novih 250 milijonov evrov se je danes z izdajo desetletnih obveznic z zapadlostjo 12. februarja 2031 zadolžila slovenska država. Od tega bo ministrstvo za finance porabilo 98 milijonov evrov za predčasni odkup starega dolga. Novo zadolžitev je napovedalo konec avgusta z objavo obvestila o zbiranju ponudb za predčasni odkup dveh obveznic. Gre za sedemletno obveznico, ki v plačilo zapade 25. marca 2022, in triletno obveznico z zapadlostjo 31. marca 2023. Danes je ministrstvo prek spletne strani Ljubljanske borze sporočilo, da namerava država odkupiti obveznice v skupnem nominalnem znesku 98,105 milijona evrov.
Knjiga naročil za novo zadolžitev je presegla 1,25 milijarde evrov, donos do dospetja je pri nekaj več kot 0,07 odstotka. Po poročanju STA gre za dodatno izdajo obveznice, ki jo je Slovenija izdala v začetku januarja v vrednosti 1,75 milijarde evrov s kuponsko obrestno mero nič odstotkov in donosom do dospetja -0,096 odstotka.
Četrta zadolžitev letos
Današnja zadolžitev je četrta letos. V začetku januarja je država izdala desetletne obveznice v vrednosti 1,75 milijarde evrov in še za 250 milijonov evrov 30-letnih obveznic z zapadlostjo leta 2050. Konec januarja je izdala še za 500 milijonov evrov 60-letnih obveznic, junija pa še prvo trajnostno obveznico z desetletno ročnostjo in v vrednosti milijarde evrov.
Po zadnjih podatkih, ki jih je objavil državni statistični urad, je konsolidirani bruto dolg slovenske države ob koncu prvega četrtletja letos prvič presegel 40 milijard evrov. Znašal je 40,154 milijarde evrov ali 86 odstotkov BDP. V primerjavi s koncem četrtega četrtletja 2020 se je povečal za 2,725 milijarde evrov. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
250
milijonov evrov znaša nova zadolžitev države z izdajo 10-letnih obveznic z zapadlostjo 12. februarja 2031
Dolg države na centralni ravni je na koncu prvega četrtletja 2021 znašal 39,477 milijarde evrov ali 84,6 odstotka BDP. Občine so bile zadolžene za 880 milijonov evrov ali za 1,9 odstotka BDP. Dolg javne pokojninske in zdravstvene blagajne je po podatkih statističnega urada konec prvega četrtletja letos znašal 71 milijonov evrov.
Pasti in povečana tveganja
Fiskalni svet je julija opozoril, da se je bruto dolg sektorja država v prvem četrtletju 2021 s 40,2 milijarde evrov oziroma 86,0 odstotka BDP precej približal povprečni ravni dolga v EU. "Približno ena tretjina povečanja ravni dolga v zadnjem letu je sicer posledica predfinanciranja bodočih obveznosti, kar se odraža v ugodnem likvidnostnem položaju državnega proračuna. Kljub temu višji dolg srednjeročno predstavlja potencialno tveganje za javnofinančno stabilnost oziroma ob spremenjenih pogojih financiranja in višjih stroških za obresti tudi tveganje za izrinjanje drugih izdatkov javnih financ," je julija opozoril fiskalni svet.
Izredno spodbujevalna denarna politika Evrosistema po njegovih besedah tudi letos zagotavlja ugodne pogoje financiranja povečanih potreb držav za omejevanje posledic epidemije. Toda trenutna usmerjenost denarne in fiskalne politike "prinaša tudi pasti in poveča tveganja, če razpoložljiva sredstva pri danih pogojih financiranja niso ustrezno porabljena".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
