Mesto načelnika generalštaba Slovenske vojske je uradno prevzel prejšnji teden, včeraj pa je s slovesno predajo bojnega prapora Robert Glavaš še simbolno zavzel položaj. Do imenovanja je deloval kot namestnik bivše načelnice Alenke Ermenc, še pred tem je bil poveljnik prve brigade SV. "V svoji dolgoletni vojaški karieri se je izkazal na številnih dolžnostih tako doma kot tudi na tujem," je ob slovesnosti izpostavil obrambni minister Matej Tonin, ki je novega načelnika vladi predlagal "z mirnim srcem in popolnoma samozavestno".
Kompetentnost ni vprašanje
Odslej prvi med vojaki je v delovanje SV vpet od njenih začetkov, sodeloval je na več mednarodnih misijah, na Kosovu, v Afganistanu, vodil je različne Natove odbore, je tudi prejemnik nekaterih domačih in mednarodnih priznanj. Da razume potrebe vojske, poudarja Tonin, ki reševanje negativne kadrovske slike in obrambni proračun izpostavlja kot ključna izziva. Nove dolžnosti ne bodo "mačji kašelj", se na drugi strani zaveda Glavaš, a je optimist. Posvetili se bodo ureditvi statusa vojaka po 45. letu, kar je po njegovih besedah največji izziv. Kot drugo prioriteto Glavaš navaja strateške dokumente, ki bodo podlaga za razvoj vojske v prihodnje: "Tu bo treba razmisliti o določenih novih konceptih, strategijah in doktrinah."
Do naborništva ne bo šlo na silo
Brez širšega družbenega konsenza ne bo niti realizacije naborniškega sistema, za kar naj bi si prizadevali koalicijski partnerji. V nasprotnem primeru se bodo po Prebiličevi oceni potencialni naborniki odločili za civilno služenje vojaškega roka, kar pa bi imelo nični učinek na to, kar ima v mislih predlagatelj. To je "preko nabornikov zagotoviti večji interes za vključevanje v sestavo SV". Na silo se torej naborniškega sistema ne da vzpostaviti, razmišlja obramboslovec. Se pa vlada medtem še ni povsem odrekla potencialni aktivaciji 37. a-člena zakona o obrambi, to je nedavno za Večer vnovič potrdil notranji minister Aleš Hojs. A Prebilič nuje po tem, tudi zaradi preobremenjenosti obrambnega sistema, ne prepoznava: "Ogromno število vojakov in vojakinj ima danes že brez dodatnih obremenitev močno povečan (ne tudi vedno plačan) obseg dela, ki v številnih primerih predstavlja razlog za odhod iz struktur SV."
Z daljšim rokom trajanja do več stabilnosti
"Glede na to, da je SV v zadnjih letih zadel pravi cunami menjav načelnikov, si želim, da bi tokratna izbira imela nekoliko daljši rok trajanja, kot pa smo izkusili pri zadnjih dveh načelnikih. Takšne organizacije, kot je vojska, namreč za svoje delovanje, ki pogosto poteka v zelo nestabilnih situacijah, potrebujejo stabilnost v svoji organiziranosti. Novi načelnik se bo seveda soočal s podobnimi težavami in izzivi kot njegovi predhodniki, od pomanjkanja vojakov in težav z opremljanjem do statusnih pomanjkljivosti, profesionalizma, odnosov in poskusov politizacije. Ničesar od navedenega ni rešljivo na hitrico, ampak terja potrpežljivo, konstruktivno in ciljno naravnano delovanje vseh, ki delujejo v obrambnem sistemu in/ali odločajo o obrambi," je menjavo na vrhu vojske s komentarjem pospremila obramboslovka dr. Maja Garb.
72
pripadnikov je od 1. januarja do 20. aprila letos zapustilo SV, 42 se ji je pridružilo