Spisan je predlog sprememb Zakona o organiziranosti in delu policije. "Zakon je v začetni fazi notranjega usklajevanja, zato o podrobnostih ne moremo govoriti," pravijo na notranjem ministrstvu. A četudi je spreminjanje zakona še v začetni fazi, so predlagane rešitve dvignile veliko prahu. V ospredju je Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki je trn v peti vladajoče SDS, česar niti ne skrivajo. Aleš Hojs, notranji minister, je že ob svoji predstavitvi kot kandidat za ministra dejal, da se od ljudi, ki delajo na NPU, pričakujejo boljši rezultati. Ko so preiskovalci NPU opravili konec junija v okviru preiskave zaradi domnevnih nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v času prvega vala koronavirusa tudi hišno preiskavo pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, je Hojs nepreklicno odstopil (a je še vedno minister), ker naj bi bila preiskava politično motivirana. Terjal je tudi revizijo dela NPU v konkretnih primerih - in to v tistih, v katerih SDS trdi, da se je veliki kriminal pometal pod preprogo.
Več pristojnosti poseganja v postopke
Zdaj skuša Hojs nad NPU s spremembami omenjenega zakona. V členu, ki govori o NPU kot o specializirani kriminalistični enoti, ustanovljeni za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, izgine nekaj pomembnih zapisov. "Nacionalni preiskovalni urad je organiziran v notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za zatiranje kriminalitete. Pri izvajanju svojih nalog je avtonomen," je zapisano zdaj, po predlogu bi bil zadnji stavek izbrisan. Izgine tudi besedilo, da naj bi NPU vodil direktor oziroma direktorica. Ker gre za urad, ki deluje znotraj uprave kriminalistične službe, bi bil uradu nadrejen šef kriminalistov. Kaj bo preiskoval NPU, naj bi glede na predlog zdaj odločil kar generalni direktor policije.
Niso pa spremembe zakona vezane zgolj na NPU. Gre tudi za pristojnosti ministra glede usmerjanja dela policije. Zdaj je veljalo, da minister nima pristojnosti usmerjati policijskih postopkov, ki jih je že prevzel državni tožilec. Ta je prevzel usmerjanje od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju. Zdaj slednjega zapisa ni več. Za strokovno javnost je to nesprejemljivo, kajti prav zato, da se politika ne bi vmešavala v preiskavo, je kot ključni trenutek veljalo obveščanje tožilstva. Poleg nadzora ministrstva nad delom policije se zdaj v zakonu najde tudi člen, ki govori o zahtevi za poročanje kot posebni obliki nadzora. Nadzorniki bodo tako lahko dobili pisno pojasnilo o poteku postopka. Tisti, ki v imenu ministra opravljajo nadzor nad delom policije, bi po predlogu zdaj bili upravičeni do dodatka za stalnost in obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. A v policiji so do slednjega upravičeni le policisti, ki opravljajo posebno nevarne policijske naloge, zaradi česar se zdi ta določba sporna.
Odziv Združenja policijskih šefov Slovenije
V Združenju policijskih šefov Slovenije so zapisali: "Iz medijev smo zaznali, da Ministrstvo z notranje zadeve pripravlja spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji. V ZPŠ izražamo resno zaskrbljenost nad željami in prizadevanji MNZ po spremembi akta, ki ureja organizacijo, delovanje in vodenje policije ter določa posebnosti delovno pravnih razmerij zaposlenih v policiji ter njihove pravice in obveznosti. Ta zakon namreč ureja normativno podlago za sodobno policijsko organizacijo, njeno vodenje in usmerjanje ter opredeljuje jasno razmejeno pristojnost med ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve in policijo. Zaradi te/takšne urejenosti, usposabljanj, izobraževanj in raziskovalne dejavnosti ter tesnejše vpetosti policije v delovanje lokalne skupnosti in tesnejše sodelovanje policije z drugimi subjekti, se slovenska policija umešča med najsodobnejše in najuspešnejše policijske organizacije v EU in širše."
Kot pravijo, so posamezne rešitve in pristopi, ki jih implementira naša policija, primer dobre prakse za mnoge policijske organizacije v Evropi in izven nje. "ZODPol, zraven Zakona o nalogah in pooblastilih policije, predstavlja pravni okvir izvajanja policijske dejavnosti, ki predstavlja temelj ostalim institucijam pravne države. Policija s svojim delovanjem zagotavlja varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pravno varnost in s tem razvoj demokracije in pravne enakosti. Prav občutljivost in pomembnost tega predpisa narekujeta, da se sprememb ne velja lotevati 'ad hoc' ampak s, če uporabimo metaforo, »tresočo roko«, kar pomeni premišljeno in argumentirano."
"ZPŠ poziva vodstvo slovenske policije, da ob pripravi sprememb ne pozabi na vlogo in položaj vodij v policiji, ki s(m)o že sedaj v nezavidljivem položaju in neustrezno (tudi ali predvsem finančno) vrednoteni (pomočniki komandirjev, komandirji, policijski inšpektorji, vodje NOE in direktorji). Hkrati s tem izpostavljamo potrebo, da se (morebitne) spremembe pripravijo v širšem dialogu in ob argumentirani razpravi v okviru ali vzporedno s pripravo kariernega sistema v policiji."
Za zamenjavo dovolj škodovanje ugledu policije
Policisti že po veljavni zakonodaji ne smejo biti člani političnih strank, zdaj pa bi v zakon zapisali, da ne smejo politično delovati na način, da izkazujejo strankarsko pripadnost, ne smejo se udeleževati aktivnosti političnih strank in ne političnih shodov. Direktorji policijskih uprav bi sedaj dobili mandatni položaj - pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Razrešiti pa bi bilo mogoče direktorja policijske uprave tudi, če bi huje škodoval ugledu policije ali zakonitosti delovanja. Komandirji policijskih postaj bi prav tako imeli petletni mandat, tudi zanje bi veljal kot možen razlog za razrešitev škodovanje ugledu policije.
Usmeritve, ki so povečale avtonomnost NPU
Kar se tiče sprememb, povezanih z NPU, notranji minister Aleš Hojs Pop TV, kjer so prvi poročali o predlogu sprememb zakona, odgovarja, da ne gre (zgolj) za njegove ideje. V javnost je lansiral usmeritve svojega predhodnika na ministrskem stolčku Boštjana Poklukarja, izdane januarja lani. V njih Poklukar generalni direktorici Tatjani Bobnar nalaga, da naj izda nov interni akt, ki bo določal kazniva dejanja, katerih preiskave naj prevzame NPU, postopke prevzema in medsebojna razmerja med NPU in drugimi policijskimi enotami, torej o umestitvi NPU znotraj uprave kriminalistične službe. A Hojs ne pove, da so te usmeritve nastale v smeri večje sodelovanja med kriminalistično službo in NPU, ne pa v smeri jemanja avtonomije urada, temveč večanja te.
Policisti imajo prepoved opravljanja dela, ki bi jih oviralo pri opravljanju policijskih nalog. Predlog to širi tudi na dejavnosti. "Policist mora generalnega direktorja policije obvestiti o vsakem opravljanju dopolnilnega dela oziroma dejavnosti, tudi, če gre za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih ali organizacijah ter delo na publicističnem področju," piše v predlogu. Te dejavnosti lahko policist opravlja le ob soglasju generalnega direktorja policije. Takšna dikcija se zdi interni strokovni javnosti nedopustna, še posebej, ker lahko generalni direktor policije glede na dikcijo predloga takšno dejavnost prepove.
Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede, strokovnjak za policijska pooblastila, predloga sprememb ne more komentirati, ker ga ni videl, pravi pa: "Kakršnekoli zakonske spremembe, ki bi vodile k zanikanju ali zmanjševanju operativne avtonomnosti policije ali njenih organizacijskih enot in bi pripustile možnost politike, da vpliva na konkretne primere, so škodljive in nedopustne. Prav bi bilo, da bi šle zakonske spremembe v smeri onemogočanja vmešavanja in vplivanja politike na operativno delo policije."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
