Oblačila, aparati in kozmetika so najbolj pogosti ponaredki. V času epidemije so se še bolj razširili tudi med zdravili in medicinskimi pripomočki

V nakup ponarejenega izdelka je bil lani zaveden vsak deseti Slovenec, ugotavlja Urad EU za intelektualno lastnino. Hkrati je 12 odstotkov Slovencev ponarejene izdelke kupovalo namerno, kar nas uvršča v zgornji del lestvice, več takih izdelkov namreč namerno kupujejo le še Portugalci. Države z večjim deležem zavedenih potrošnikov so Bolgarija, Romunija in Madžarska, nasprotno pa je ta delež najnižji na Švedskem in Danskem.

Letno za 121 milijard evrov ponaredkov

Ponaredki predstavljajo 6,8 odstotka uvoza Evropske unije, v vrednosti 121 milijard evrov. Pojavljajo pa se v vseh gospodarskih panogah, od kozmetike in igrač, vina in pijač ter elektronike do oblačil in pesticidov. Ponarejanje tako neposredno zadeva gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja. V EU vsako četrto malo ali srednje podjetje v Evropi trpi kršitev pravic intelektualne lastnine. Samo v Sloveniji je takih 17,2 odstotka podjetij.

Ob vseh že znanih izdelkih pa je v času epidemije covida-19 zelo zaskrbljujoče postalo širjenje ponarejenih zdravil, kot so antibiotiki in sredstva proti bolečinam, in drugih medicinskih proizvodov, kot so osebna varovalna oprema in zaščitne maske. Taki ponaredki tako nimajo več le finančnih posledic, pač pa predstavljajo tveganje tudi za varnost in zdravje.

Slovenija v vrhu po digitalnem piratstvu

V poročilu so izpostavili tudi digitalno piratstvo, ki je za kršitelje donosen trg. Ponudniki nezakonitega IPTV, to je televizije prek internetnega protokola, v EU vsako leto zaslužijo skoraj milijardo evrov, s čimer oškodujejo ustvarjalce vsebin in zakonita podjetja. V lanski raziskavi je okoli osem odstotkov Evropejcev priznalo, da so v zadnjih dvanajstih mesecih namerno uporabili piratsko spletno vsebino. V primerjavi z letoma 2017 in 2013 to pomeni le majhen padec, in sicer v višini dveh odstotnih točk.

Delež potrošnikov, ki priznavajo uporabo nezakonitih virov, se povečuje med mladimi starostnimi skupinami in intenzivnimi spletnimi uporabniki. Slovenija je ob Luksemburgu s 17-odstotnim deležem prebivalcev, ki priznavajo dostopanje do piratskih vsebin, v samem evropskem vrhu. V Grčiji, na Poljskem in v Italiji je takih na primer le šest odstotkov prebivalcev, v Romuniji pa štirje odstotki. Kot zanimivost v raziskavi se pojavlja ugotovitev, da so tisti, ki so namerno dostopili do nezakonite spletne vsebine, tudi pogosteje kupili spletno vsebino. Iz tega je mogoče sklepati, da ljudje v Evropi za dostopanje do vsebin prehajajo med zakonitimi in nezakonitimi viri.