Damijan Toplak
Ljubljanska borza letos slavi 30 let obstoja ter je (trenutno) v lasti Zagrebške borze in na razpotju glede svoje (uspešne) prihodnosti in (borznih) produktov. Na to tematiko podaja mag. Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, naslednje odgovore, odgovarja pa tudi na zadnje predloge višje obdavčitve kapitalskih dobičkov in dividend, kar bi lahko posledično vplivalo na že tako (pre)šibak slovenski trg kapitala.
Več pozornosti manjšim (rastočim) podjetjem
Katerim borznim produktom boste v prihodnosti dajali prednost oziroma poudarek?
"Naše primarno poslanstvo ostaja upravljanje organiziranega borznega trga, namenjenega večjim podjetjem, a nadaljnji razvoj domačega kapitalskega trga in borze bo temeljil predvsem na razvoju ekosistema in trga, namenjenega malim in srednje velikim podjetjem. Po novem lahko tudi manjša, družinska podjetja investicijsko javnost nagovarjajo na enostaven, poceni in transparenten način prek borze. Vse to jim omogoča nova MTF (angl. Multilateral Trading Facility), imenovana Si Enter. Gre za alternativni trg borznemu, ki je namenjen različnim potrebam manjših, tudi družinskih podjetij, kot so iskanje svežega kapitala, ali pa prodaji deleža podjetja in izstopu iz lastništva."
V zadnjem času so zelo aktivni pri promociji in izobraževanju podjetnikov, lastnikov in menedžerjev
Manjka tretji pokojninski steber
Kaj lahko da pospešek investiranju in varčevanju prek Ljubljanske borze? Je to uvajanje tretjega pokojninskega stebra, večja obveznost varčevanja v drugem pokojninskem stebru - tudi v bolj tveganem naložbenem razredu za mlajše zavarovance ipd.?
"Vsekakor bi bila obuditev nacionalne pokojninske sheme tretjega stebra pomemben mejnik razvoja domačega trga. Borza je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki že pred leti izdelala predlog t. i. P-računov, ki bi stimulirali naložbeno varčevanje državljanov za starost. S tem bi tudi gospodarstvo pridobilo znatnejši vir kapitala, ki je tako zelo pomemben za razvoj trga, gospodarstva in družbe. Z neobstojem nacionalne sheme tretjega pokojninskega stebra si delamo Slovenci nepopravljivo škodo. Tako na strani varčevanja in posledično nižjega standarda starostnikov kot tudi na strani gospodarstva, ker se ogromen potencial kapitala ne vrne nazaj v domačo ekonomijo. Obstaja cel kup študij in empiričnih dokazov, kako dobro razvit domači kapitalski trg, ob ustrezni zakonodaji in stimulusih, pozitivno vpliva na rast gospodarstva in razvoj družbe. Tu imamo še ogromno neizkoriščenega potenciala. Slovensko gospodarstvo dejansko deluje suboptimalno, kot bi plavali z eno roko zvezano na hrbtu, kar je škoda. Še posebej, ker ni potrebno veliko, da bi lahko dosegli svojo optimalno gospodarsko rast, ampak ta pospešek je v domeni politike."
