Barbara Gavez Volčjak
Nedavno smo tudi v Sloveniji dobili pravilnik o poklicnih boleznih, ki določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni in obsežnejši seznam teh bolezni. Ob tem spomnimo, da so doslej pri nas kot poklicne bolezni priznavali le tiste, ki so posledica dela z azbestom. Sicer naravni material, ki ima številne za gradnjo koristne lastnosti, je človeštvo nekaj desetletij masovno uporabljalo v celi vrsti izdelkov, dokler se niso pokazali njegovi izjemno nevarni vplivi na človekovo zdravje. Proizvodnjo in uporabo azbesta so po svetu začeli ukinjati, nekje prej, nekje kasneje, še vedno pa ne povsod. V Sloveniji se je to zgodilo leta 1996 z Zakonom o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno.
Že istega leta, 1996., je bilo za varovanje interesov bolnikov ustanovljeno Društvo obolelih zaradi azbesta (Društvo OZA), v letu 2004 pa je pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva. "Društvo obolelih zaradi azbesta je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, katerih skupni interes je odpravljanje vzrokov za nastanek bolezni zaradi azbesta in zmanjševanje možnosti za taka obolenja, ureditev statusa obolelih, seznanjanje občanov z boleznimi in načini zdravljenja ter potrebnimi preventivnimi ukrepi," je zapisano v statutu društva. Več kot 20 let je društvo vodil Radivoj Velušček, po njegovi smrti je vodenje prevzel Hasib Brdar. Trenutno je v društvu preko 550 članov.
Veliko dobrih lastnosti in ena smrtonosna
Azbest je v preteklosti veljal za izjemno uporaben mineral, saj ima nekatere edinstvene lastnosti, ki so bile koristne za različne industrije: ima izjemno visoko toplotno in kemično odpornost, odpornost proti požaru in dolgo življenjsko dobo. Zato so ga uporabljali za gradbeni in izolacijski material, v kemikalijah in kot protipožarni material. Skupno je bil azbest uporabljen v več kot 3000 vrstah izdelkov.
Vendar pa so bila kasneje ugotovljena tveganja za zdravje, povezana z izpostavljenostjo azbestu. Azbestna vlakna so zelo majhna in jih ni mogoče videti s prostim očesom, kar pomeni, da se ljudje pogosto niti ne zavedajo, da so izpostavljeni azbestu. Vendar pa so azbestna vlakna zelo nevarna, ker se lahko usedejo v pljučnem tkivu in povzročijo poškodbe, ki se sčasoma kopičijo in povzročijo razne bolezni, kot so azbestoza, pljučni rak, mezoteliom in druge. Zato se v današnjem času uporaba azbesta močno omejuje ali celo prepoveduje, vendar se še vedno lahko najde v starih stavbah in drugih predmetih, ki so bili izdelani pred prepovedjo.
Pomoč obolelim in tudi drugim izpostavljenim
Kaj konkretno so si v društvu zadali za svoje primarne naloge? "Društvo pomaga vsem izpostavljenim zaradi azbesta, ne samo obolelim, pri ozaveščanju o nevarnostih bolezni, povzročenih z azbestom. Pomagamo pri napotitvi do zdravnikov in z nasveti glede zdravljenja. Z aktivnostmi, ki v društvu potekajo že več kot 20 let, kot so rekreacija, pohodi, rekreativni oddih, strokovna predavanja, pa pomagamo vsem izpostavljenim azbestu v preventivnem smislu. S pomočjo donacij smo organizirali cepljenja proti pnevmokokom, z medicinsko stroko pa sodelujemo pri raziskavah genskih dejavnikov, ki vplivajo na dovzetnost za bolezni in na potek zdravljenja," našteva predstavnica društva Lojzka Reščič.
Poleg svetovanja pri preventivi v društvu, kot rečeno, veliko skrb namenjajo pomoči že obolelim. Za svoj najpomembnejši korak štejejo začetek sodelovanja s kliniko Golnik, katere strokovnjaki so takoj prepoznali stisko obolelih zaradi azbesta. Novembra 2021 je klinika vzpostavila ambulanto za paciente, ki so bili izpostavljeni azbestu. Od takrat do danes je šlo skozi to ambulanto preko 200 pacientov. "V društvu pomagamo pri naročanju na preglede, organizaciji terminov ter organiziramo skupne prevoze s pomočjo donacij. Sodelovanje s kliniko Golnik nam je končno omogočilo, da vsi, ki smo bili izpostavljeni azbestu, sedaj vemo, kam se obrniti in da bomo ustrezno obravnavani," pojasnjuje Reščičeva. Pomagajo pa tudi pri iskanju novih možnosti, na primer za paliativno oskrbo na domu, pri kateri od lanske jeseni sodelujejo z dr. Matejo Lopuh.
Društvo pa zelo pomaga tudi pri pridobivanju odškodnin, ki bolnikom pripadajo po zakonu o odpravljanju posledic azbesta. Hasib Brdar, predsednik društva, je član komisije, ki deluje v okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. "Potem ko zdravstvena stroka potrdi poklicno bolezen zaradi azbesta, ta komisija odloča, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo odškodnine. Tu je njegova pomoč ključna, saj so postopki, denimo dokazovanje, da si bil izpostavljen azbestu, lahko zelo zahtevni," razlaga Lojzka Reščič. Društvo pri tem pomaga ljudem iz vse Slovenje, do zdaj pa je bilo priznanih že skoraj 3000 odškodnin.
Skladno s svojim osnovnim poslanstvom, to je pomoč vsem izpostavljenim azbestu, v društvu vabijo vse, ki imajo kakršna koli vprašanja, da navežejo stik z njimi na naslovu info@drustvo-oza.si.
Azbesta se še nismo povsem znebili
Z ukinitvijo proizvodnje v letu 1996 je prenehala tudi neposredna izpostavljenost tem nevarnim vlaknom v proizvodnji azbest cementnih kritin in cevi zaradi velikih količin porabljenega azbesta. "Še vedno pa ostajajo problem stare kritine in cevi, ki so še vedno v uporabi. Njihova življenjska doba gre h koncu in to pomeni, da se bodo vlakna širila v okolico in s tem ogrožala zdravje ljudi. Prav tako so še vedno izpostavljeni delavci, ki te kritine sanirajo. Pomembno je, da se zavedajo nevarnosti in ustrezno ravnajo: uporabijo zaščitne obleke, zaščitne maske, očala, odpadne azbestne proizvode ustrezno zapakirajo," opozarja Lojzka Reščič. Dodaja, da je po Sloveniji še veliko objektov z azbestom, ki nimajo lastnikov ali virov za zamenjave. V društvu predlagajo, da se reševanja teh težav loti država oziroma Ministrstvo za okolje, za začetek s popisi objektov z azbestom.
