Proti ni glasoval noben poslanec. S približno 20 dopolnili, ki so jih sprejeli, so odgovorili zlasti na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.
Predlog resolucije kot glavni cilj navaja krepitev preventivne dejavnosti in zgodnje intervencije, da bi zmanjšali število novih uporabnikov drog med mlajšo generacijo ter število prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, podpira razvoj programov, ki bi pomagali ohraniti ali znižati število okuženih s HIV in hepatitisoma B in C ter smrtnih primerov zaradi prevelikih odmerkov.
Poleg tega predvideva razvoj programov za zdravljenje in psihosocialno obravnavo uporabnikov drog, prav tako pa tudi razvoj programov za manj socialne izključenosti med uporabniki. Tako kot doslej bodo razvijali specifične programe za ranljive skupine, načrtovana pa je tudi nadgradnja programov za uporabnike drog v zaporih.
Prav tako želijo povezati in integrirati zbirke podatkov v državnih institucijah in javnih zavodih. Gre denimo za zdravstvene, socialne in kriminološke podatke. Nadgradili bodo informacijski sistem na področju zbiranja, urejanja, obdelovanja in dajanja podatkov s področja drog. Hkrati bodo krepili boj proti organiziranemu kriminalu, prepovedanemu prometu z drogami in pranju denarja ter drugim oblikam kriminala, povezanega z drogami, predvideva nacionalni program.
Droge so danes povsod, potencialni uporabnik pa je lahko vsak, je posvaril državni sekretar na ministrstvu Tadej Ostrc. Preventiva je po njegovih navedbah ključno oprijemališče, kjer je treba delovati. Pristopi pa morajo biti sodobni, da bodo lahko uspešno naslovili zlasti mlade, je dodal.
Zaradi odvisnosti od opiatov se z metadonom zdravi približno 3400 ali 3500 ljudi, so povedali predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ta številka je po njihovem pojasnilu v zadnjem desetletju stabilna. Na mnenje nekaterih v javnosti o nenevarnosti prepovedane konoplje pa so se odzvali s svarilom, da tudi uporaba konoplje lahko povzroči smrt.
V razpravi je Bojana Muršič iz SD opozorila, da se raba drog med mladimi ne zmanjšuje, ampak je ostala na ravni izpred 20 let. Problematika pa je danes zaskrbljujoča tudi med tistimi, ki niso več mladi. Načrt za preprečevanje uporabe drog bi moral biti po njeni oceni bolj ambiciozen.
Govorili tudi o konoplji
Nujno je nameniti več pozornosti preventivi, je menil Darko Krajnc iz Svobode. Hkrati je ocenil, da je premalo skrbi namenjene uporabi nevarnih sintetičnih drog, medtem ko je je zelo veliko osredotočene na konopljo. Jože Hren z ministrstva je pri tem zagotovil, da uporabe sintetičnih drog nikakor ne postavljajo v drugi plan.
Alkohol je po določenih raziskavah veliko bolj nevarna učinkovina kot thc, ki ga vsebuje konoplja, pa je poudaril Matej Tašner Vatovec iz Levice. Konoplja po njegovih navedbah seveda predstavlja tudi določena tveganja, vendar bi morala tu svojo vlogo odigrati država z regulacijo, podobno kot je urejeno za alkohol in tobak.
V preprečevanje uporabe drog je treba vključiti celotno skupnost od šolstva do zdravstva, je medtem izpostavila Iva Dimic iz NSi. Obenem je pozvala h krepitvi dejavnosti, s katerimi bi prvo srečanje z drogo preložili s pubertete posameznika na čim kasnejše obdobje. Število uporabnikov drog med starimi od 15 do 65 let se je povečalo za pet odstotkov, kar po njenem pomeni, da je na trgu ogromno droge. Postati moramo država osveščenih državljanov, ki so tako telesno kot duševno zdravi, je povabila.
Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je pozval vse deležnike, da poudarijo preventivne akcije, tako da droge ne bi prišle do osnovnih in srednjih šol. Prav tako je velik pomen pripisal odkrivanju trgovine z drogo in finančnih tokov pri tem, pa tudi mednarodnemu sodelovanju na tem področju, ki pa po njegovem opažanju že poteka.
