Če je sam kolumbijski predsednik Ivan Duque izjavil, da je aretacija Daina Antonia Usuge največji udarec preprodajalcem kokaina po smrti zloglasnega Pabla Escobarja, je jasno, kako pomemben uspeh so dosegli Kolumbijci (v sodelovanju z ZDA in Veliko Britanijo) pri pregonu prodajalcev smrti, kot včasih imenujejo trgovce z drogo. Pablo Escobar je umrl leta 1993, ko je po strehah hiš bežal pred policijo, ki ga je po več letih iskanja locirala v nekem stanovanju in ga izsledila, ker se je po telefonu predolgo pogovarjal s svojim sinom. Escobar je tudi po smrti veljal za pravo legendo med kriminalci. No, legenda je bil tudi zdaj 50-letni Usuga, za katerega velja, da je bil po Escobarju najmočnejši vodja kakšnega narkoklana v Južni Ameriki, zdaj pa v priporu čaka na nadaljnje postopke.
Kolumbijske oblasti so se Usugi sicer že bile zelo približale tudi leta 2016, ko so policisti pripravili akcijo Agamemnon. Vendar se ta ni zaključila z aretacijo vodje kartela, pač pa so vojaške in policijske sile takrat ubile več njegovih varnostnikov, medtem ko se jim je Usuga izmuznil. Je pa bil od leta 2016 pod nenehnim pritiskom organov pregona, ki so mu prizadejali tudi nekaj hudih finančnih udarcev.
Zaradi močnega vpliva in sejanja strahu na območjih, kjer je deloval, se je Usuga dolgo čutil varnega, saj nihče ni upal spregovoriti, tudi če je kaj vedel. Kljub temu je mamilarski šef od leta 2016 nenehno menjaval bivališča. Skoraj vsako noč je prespal drugje, eden njegovih varnostnih ukrepov pa je bil še posebno zanimiv. Več psov je namreč dal dresirati tako, da so ga takoj opozorili, če se je na območju, kjer je bil, pojavil nekdo, ki ga niso poznali. Za svoje zadnje skrivališče globoko v džungli pa je bil prepričan, da ga ne bodo odkrili. Ali pa da bo tudi tokrat lahko zbežal, preden bodo vojaki in policisti prebili osem varovalnih obročev. A se je mamilarski veliki šef tokrat uštel. Vojakom in policistom je uspelo prebiti obroč za obročem, varnostnikom Usuge tokrat velikega šefa ni uspelo ubraniti.
Prebili osem krogov varnostnega sistema
Usugo, enega najbolj iskanih trgovcev s kokainom, so aretirali v soboto, 23. oktobra. V zaključni akciji - s tajnim imenom Oziris - je ob podpori 22 helikopterjev sodelovalo 500 pripadnikov kolumbijske vojske in posebnih enot policije, ki so se do skrivališča vodje klana v džungli v provinci Antioquia (regija Uraga) prebili skozi osem krogov varnostnega sistema, ki je ščitil Usugo, pri tem je en policist izgubil življenje. Ni še znano, ali je k odkritju njegovega skrivališča kaj pomagalo 800 tisoč dolarjev nagrade, ki so jo razpisale kolumbijske oblasti, in pet milijonov dolarjev, kolikor so za isti namen ponujale ZDA.
Usugov klan je imel okoli 1200 pripadnikov
Usuga je vodil klan, ki je štel okoli 1200 pripadnikov, sloveli so po svoji okrutnosti, predvsem po zlorabah žensk in tudi otrok. Delovali so v desetih od 32 kolumbijskih provinc, nadzorovali pa glavnino pridelave kolumbijskega kokaina, namenjenega v ZDA. Zato ni nič nenavadnega, da ga je predsednik države po aretaciji označil kot "najbolj strašnega tihotapca droge na svetu, morilca policistov, vojakov in vidnih osebnosti, človeka, ki je novačil tudi otroke". Kako tudi ne, ko pa je Zalivski klan, še posebej aktiven na severu države, surovo obračunal z vsakim, ki mu je stal na poti pri nadziranju osrednjih poti kokaina iz Srednje Amerika v ZDA.
Sestro prijeli že marca
Sicer pa je bil Usuga v odsotnosti v ZDA obsojen že leta 2009. Obtožnica mu je bila očitala ilegalno trgovino z mamili in podpiranje paravojaških skrajno desničarskih skupin v Kolumbiji, ki so jih ZDA deklarirale kot teroristične. Kasneje je bil obsojen še zaradi vnosa 73 ton kokaina v ZDA, pot je potekala preko Venezuele, Gvatemale, Mehike, Paname in Hondurasa, tej obtožbi so potem dodali še očitek o več umorih in spolnih zlorabah otrok in mladostnikov.
Medtem ko ZDA čakajo na odločitev kolumbijskih oblasti o morebitni izročitvi Usuge, je v ZDA v rokah preiskovalcev že od letošnjega marca Usugova sestra, Nina Johana Usuga. V kartelu je bila zadolžena za upravljanje denarja, ki se je v kartel stekal z ilegalnimi posli, torej za pranje denarja. To delo je prevzela leta 2015, ko je bila aretirana Usugova partnerica Blanca Senobia Madrid Benjumea, ki so jo klicali La Flaca (suhica). Istega leta je bil aretiran tudi Usugov nečak Harlison Usuga, ki je skrbel za logistiko oziroma za poti, po katerih so drogo transportirali v ZDA.
Levičarja postaneta kriminalca
Usuga sprva ni bil vodja zdaj zloglasnega kartela, ta vloga je pripadal njegovemu bratu Juanu Diosu. Oba sta bila sprva pripadnika levičarske gverilske skupine Vojska narodne osvoboditve, a ko je ta s kolumbijsko vlado leta 2006 podpisala mirovni sporazum, se brata Usuga s tem ista strinjala. Zapustila sta svoje levičarske kolege in se podala na pota kriminala, delovati sta začela v pokrajini Golfo de Uraba, od koder so vodile glavne kokainske poti proti ZDA. Kasneje sta se povezala s skrajno desničarskimi skupinami in jih izdatno financirala.
Nadzorovali so glavnino pridelave kolumbijskega kokaina, namenjenega v ZDA
Juan Dios je umrl leta 2012, na prvi dan novega leta, med policijsko racijo. Dairu Antoniu se je uspelo izmuzniti, prevzel je kartel in se oblastem izmikal vse do letošnje aretacije.
Kmalu po tem, ko je prevzel vodenje Zalivskega klana, je ta postal veliko bolj brutalen, kot je bil pod prejšnjim vodstvom. Ne le, da so po kolumbijskih krajih pobijali vodilne može, ki se niso uklanjali volji vodje klana (tudi ko je klan ilegalno izrabljal rudna bogastva), negativen sloves so imeli tudi zaradi številnih zlorab mladih deklet, kasneje tudi otrok. Poleg tega je klan služil z ugrabitvami, delovali so v različnih državah, njegove pripadnike so večkrat aretirali v Braziliji, Argentini, Peruju, Hondurasu, celo v Španiji.
Maja ob 5,4 tone kokaina
Preden je Usuga padel v roke organom pregona, je njegov klan doživel nekaj hudih izgub. Zadnjo maja letos, ko so pripadniki kolumbijskih pomorskih vojaških sil sprva prestregli gliser, na katerem je bilo 81 vreč kokaina, potem pa so tik ob obali odkrili še veliko več skrite droge. Ko so vse stehtali, je seštevek pokazal 5,4 tone kokaina, vrednega 185 milijonov dolarjev. Pri omenjenem zasegu so kolumbijske oblasti sodelovale s Panamo, posredno tudi z ZDA. Gliser so najprej opazili pripadniki panamske mornarice in o tem obvestili kolumbijske, ki so potem sledili gliserju in ga v kolumbijskih vodah tudi dohiteli ter odkrili in zasegli kokain.
Sicer pa so leta 2020 kolumbijske oblasti uničile 130 tisoč hektarjev koke in zaplenile skupno 505 ton kokaina.
Da je bil Usuga še posebno predrzen, kaže tudi videoposnetek, ki ga je bil objavil leta 2017, ko je Kolumbijo obiskal papež Frančišek. Tistega leta je namreč kolumbijska vlada v sklopu mirovnega procesa, o katerem se je bila dogovorila z Revolucionarnimi vojaškimi silami Kolumbije (FARC), pripadnikom slednje omogočila, da predajo orožje in se demobilizirajo. Usuga je predlagal, da to omogočijo tudi pripadnikom njegovega klana. A to so oblasti odločno zavrnile z obrazložitvijo, da se upornikov ne da primerjati z brutalnimi zločinci.
Kdo bo novi vodja?
Sicer pa poznavalci dogajanja v mamilarskih kartelih ocenjujejo, da se bo na čelo Zalivskega klana kmalu zavihtel novi vodja, kdo bo to, bo verjetno odvisno od notranjih bojev, verjetno ne bo šlo brez nasilja. In novi vodja zna biti še hujši od dosedanjega. Glede primerjave z Escobarjem pa menijo, da se bo padec Usuge na narkotrgu manj poznal, kot se je bil pri odhod Escobarja. Zdaj je namreč aktivnih več kartelov, trgovanje z drogo je bolj razdrobljeno kot v Escobarjevih časih, zato bo tudi minilo manj časa, da Zalivski kartel prevzame Usugov naslednik. Kandidatov je dovolj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
