V čem je razlika med sedmimi milijoni in še nekaj ter 50 tisoč evri? Kaj predstavlja Vilenica doma in kaj Vilenica pomeni v svetu, je temeljno vprašanje letošnjega financiranja Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.
Frankfurt kot prezentacija slovenske književnosti je minil. In potonil v pozabo. Da se bo enako zgodilo z domačo literarno sceno in domačimi literarnimi dogodki, pa skrbi JAK – Javna agencija za knjigo RS.
Frankfurt je bolj ali manj motno blestel en teden. Doma pa imamo mednarodno uveljavljen enotedenski festival, ki že 40 let uspešno predstavlja Slovenijo, slovenske avtorje, prevode iz tujih jezikov v slovenščino in slovenske prevode v druge jezike, vabi tuje avtorje, in kar je najbolj nenavadno za našo skromnost, podeljuje mednarodno zelo ugledno nagrado vilenica! Več kot osemintrideset nagrajencev, ki so pomembni avtorji v svojih državah in mednarodno priznani ustvarjalci, je prejemnikov nagrade vilenica. Nagrajenci Vilenice so ponesli v svet ime Vilenice in slovenske književnosti v zelo dolgem in plodnem obdobju.
Prisotnost tujih avtorjev je pomembna za slovenski literarni prostor, Vilenica obenem opozarja tujino, da je Slovenija s svojim jezikom in poznavanjem literarnih tokov moderna literarna država. Prezentacija Slovenije je s tem festivalom uspešna, potrebna in uveljavljena.
V desetih letih je ocena cene festivala Vilenica strmoglavila. Festival bo, če bo dočakal, naslednje leto praznoval 40-letnico delovanja. Nominalno so se sredstva v desetih letih zmanjšala na polovico za letos. Če ocenimo še desetletno inflacijo in seveda tudi dvig cen storitev, smo verjetno na petnajstih odstotkih cene delovanja Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki ga organizira in vodi Društvo slovenskih pisateljev.
JAK (Javna agencija za knjigo RS) je letos v svoji utemeljitvi, zakaj je zmanjšala sredstva za Vilenico in preostale programe DSP za eno tretjino glede na preteklo leto, med drugim navedla naslednje: "Vprašanja, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu postavljena v središče razprav na festivalu (umetna inteligenca, sociološke in tehnološke spremembe, globalni jeziki in podnebne spremembe), se sicer ne zdijo posebno izvirna, saj so predmet razprav po vsem svetu in niso v celoti predmet literature kot take […] Akcijski načrt promocijskih aktivnosti in informiranje javnosti, opredelitev ciljnih skupin in orodij za njihovo doseganje, zagotavljanje visoke dostopnosti, vključevanje in povezovanje z drugimi deležniki […][…] vendar se vsebine v prijavi ne zdijo dovolj definirane in inovativne. Interaktivnost prijavljene programske enote je izkazana povprečno …"
Kaj se JAK zdi in kaj se ne zdi strokovnim odločevalcem in razdeljevalcem denarja, je seveda smešno. Ne govorijo o pomenu Vilenice in dejstvih, pač pa o nečem, kar se zdi. Seveda. Uradnikom se vedno nekaj zdi, sami pa seveda niso nič drugega kakor tihi sovražniki in škodoželjneži, ki nasprotujejo pravim akterjem, ki ustvarjajo rezultate in jih ne samo predstavljajo, da se nekaj zdi … Tako je pač z vsemi uradi, ki so si pridobili preveliko moč in si zožili razmislek na nekaj, kar se jim zdi.
Vse, kar v odločbi JAK piše, in kakor piše, zakaj so Vilenici in programom DSP odvzeli načrtovana sredstva, je navadna pisarniška latovščina, prepredena s stališči povprečnega vsakdanjega malomarneža, ki mu je za slovensko literaturo vseeno, vseeno mu je za ugled in pomen literarnega mednarodno uveljavljenega festivala, pa zato potrebuje nekaj nejasnih zahtev in predvidevanj, ki opravičujejo, da zmanjša sredstva za pest drobiža. V vseh opredelitvah JAK je jasno, da je Vilenica tudi za Ministrstvo za kulturo nekaj postranskega, kljub štiridesetim letom velikega prispevka Društva slovenskih pisateljev za uveljavitev slovenske literature v svetu. Frankfurtski sejem je stal nekaj čez sedem milijonov evrov za en teden (nadaljevanje je seveda čista megla), 25 tisoč odvzetih evrov za resnično trajen in odmeven festival pa je pomemben delež v proračunu Ministrstva za kulturo. Lahko pa to odtegnjeno miloščino utemeljimo na uboren uradniški način …
Zato pozivam Ministrstvo za kulturo RS, ki reže sredstva tudi Javni agenciji za knjigo RS, ki pa je očitno samo poslušen razdeljevalec drobtinic, da Vilenico v celoti financira in doda sredstva, ki bodo zagotovila kvalitetno izvedbo letošnjega festivala z 20 dogodki v Hrastniku, Kopru, Lokvi, Ljubljani, Sežani, Štanjelu in Trstu, na katerih se bo predstavilo več kot 20 avtorjev in literarnih posrednikov iz 16 držav, med njimi nagrajenca Vilenice Miljenko Jergović, slovenski avtor v središču Dušan Šarotar, nagrajenec ali nagrajenka Srednjeevropske pobude ter avtorji in uredniki iz Češke, države v fokusu, v okviru festivala pa bodo izšle tudi tri publikacije. Bo dovolj za komisije JAK in ministrstvo?
Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev
