Slovenski premier je v torek poslal pismo voditeljem Evropske unije (EU), predsedniku Sveta EU Charlesu Michelu, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in drugim, tudi predsedujoči EU nemški kanclerki Angeli Merkel. V njem se zavzema za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okvirju za spopad z epidemijo, ki pa ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. V pismu tudi trdi, da so zoper Madžarsko in Poljsko "sprožili celo postopek po 7. členu pogodbe o EU, čeprav v nobeni od teh držav ni bilo in še zdaj ni zlorabe sodstva za politične cilje in nobena ni imela niti enega političnega zapornika, kaj šele primera kraje volitev kot v Sloveniji," namreč leta 2014.
Očitek totalitarnih praks
Iz štiri strani dolgega pisma štrli tudi očitek, v katerem pogojevanje evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava Janša označuje "za odmik od realnosti". Primerja ga s "praksami v totalitarnih režimih". Češ, da ni stvar članic ali večine v parlamentu odločati o vladavini prava, ampak je to stvar "neodvisnih sodišč". Sicer bi to bila "politična in ne pravna odločitev", je Janša zapisal k svoji krčeviti obrambi Poljske in Madžarske. Tema dvema zavoljo kršitev vladavine prava, človekovih pravic in demokratičnih postopkov grozi odtegnitev evropskih denarnih virov. Zato sta se odločili za blokado evropskega svežnja za spoprijem s pandemijo v skupni višini 1824 milijard evrov.
Michel je potrdil prejem pisma, ki pa ga za zdaj ne komentira. O večletnem proračunu unije bodo voditelji EU na virtualnem zasedanju razpravljali jutri, so potrdili viri. Pisma še niso komentirali niti drugi evropski naslovniki. Le izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve, je sinoči za STA poudaril, da Slovenije ni bilo med državami, ki so blokirale dogovor. Je pa bruseljski spletni medij Politico o Janševi intervenciji pisal pod zajedljivim naslovom Maršal Tvito piše pismo. Avtorja Florian Eder in Zoya Sheftalovich sta se spotaknila ob metafore, ki jih je Janša uporabil, da bi prepričal kolege, naj popustijo zahtevam Madžarske in Poljske. Izpostavila sta primerjavo: "Zanikanje našega zgodovinskega dogovora na julijskem vrhu je kot prepir glede menija na ladji, ki pluje proti ledeni gori."
Za komentar Janševega pisanja, ki je precej razburilo domače loge in tudi v Bruselj, kjer se neuradno že sprašujejo, kako neki bo videti slovensko predsedovanje EU prihodnje leto, smo iz Večera prosili profesorico prava EU na mariborski Pravni fakulteti Janjo Hojnik: "Imam občutek, da je predsednik slovenske vlade nedosleden, kar zadeva vlogo politike pri ocenjevanju vladavine prava. Kajti, če se res zavzema za dosledno demokratično delitev vseh treh vej oblasti, čemu si je privoščil komentar, da izbira sodnega sveta Marka Ilešiča za kandidata za sodnika na sodišču EU v Luksemburgu ni dobra? In če trdi, da so mu bile volitve ukradene, ali ne bi moralo tudi to najprej potrditi ustrezno sodišče?"
2014. je na volitvah zmagala SMC s 34,5 odstotka glasov, SDS je bila druga z 20,7 odstotka glasov
"Znano je," nadaljuje profesorica, ko se spomniva krilatice njegovih pristašev o slovenskem krivosodju, "da premier ne zaupa sodiščem. Zato je presenetljivo, ko reče, da je za presojanje spoštovanja vladavine prava primerno zgolj sodišče. Vendar so države članice sprejele uredbo o spoštovanju vladavine prava v demokratičnem postopku s kvalificirano večino in za presojo vladavine prava v državah članicah pooblaščajo Evropsko komisijo in svet EU. Drugače je pri svežnju pomoči, kjer je potrebno soglasje vseh. Madžarska in Poljska pa sta proti."
Hojnikova spomni, kako so v postopku sprejemanja v EU vse kandidatke morale izpolnjevati določene kriterije. In so o napredku, tudi na področju vladavine prava, odločali Evropska komisija, Evropski svet, države članice in ne Sodišče EU. Kajti šlo je za vstop v klub.
Pahor za spoštovanje dogovora
Predsednik države Borut Pahor je v odzivu zapisal, da so bile od prvih demokratičnih volitev aprila 1990 naprej so bile vse izvedene volitve legalne in legitimne, v skladu z določbami slovenske ustave. Poudaril je sicer še, da je treba spoštovati nedavni dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom EU o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. (žv)
Vladavina prava ni zagotovljena za zmeraj
"Če sta leta 2004 Madžarska in Poljska izpolnjevali te pogoje, jih pa še nista izpolnili za zmeraj, kot morda meni Janša. Vmes so se politike spremenile in zdrsi po vstopu v EU se zagotovo lahko zgodijo in so se. Tako je Bolgariji in Romuniji EU že zadržala črpanje sredstev EU zaradi nedoseganja standardov, ker si je to možnost izgovorila pred vstopom teh dveh držav članic v EU. Tokrat pa je v postopek pritegnjeno tudi evropsko računsko sodišče. Državam članicam v sporih sodijo na luksemburškem sodišču. Prav Madžarska in Poljska sodb pogosto nočeta sprejeti in raje tvegata plačevanje milijonskih kazni. Zdaj pa vsem blokirata izplačilo milijardnih zneskov pomoči. V Luksemburgu gre za konkretne primere kršitev prava. S političnimi mehanizmi pa bi v EU radi ocenili še sistemske kršitve vladavine prava, recimo, vladno podrejanje medijev ali zanikanje pravic istospolno usmerjenim," pravi sogovornica.
"Naj dodam, da imamo v EU tudi institucijo evropskega javnega tožilca, ki je pristojen preiskovati kršitve v zvezi s porabo sredstev EU. Zanimivo pa je, da ne Madžarska in ne Poljska nista v skupini držav, ki bi to tesnejšo povezavo na pravosodnem področju sprejeli," še pojasni Hojnikova.
