Odzivi na pismo članov komisije za človekove pravice pri SAZU: Vladanje brez parlamenta, stroke in civilne družbe

Ana Lah
04.11.2021 06:00
Povečanje avtokratskega načina vladanja bi morali zaustaviti poslanci, pišejo akademiki iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vlada misli, da je bolj učinkovita, če vlada z odloki in brez parlamenta, v resnici pa je zato manj uspešna pri obvladovanju epidemije, pravi sociolog Gorazd Kovačič.
Robert Balen

Avtokratski način vladanja se je povečal, negativni učinki pa slabo vplivajo na obvladovanje epidemije, pišejo člani komisije za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v javnem pismu. Podpisniki problematizirajo padec zaupanja ljudi v vlado in protivirusna cepiva. Menijo, da avtokratsko vodenje države in obvladovanje civilne družbe prehaja v totalitarno obliko oblasti, samovolja in nasilje pa sta se že razlezla po družbi. Za odpor krivijo oblastniško nasilje. Pišejo, da vlada svoje nedemokratično, avtokratsko delovanje oznanja kot obliko nove iliberalne demokratičnosti, in poudarjajo, da je to le avtokracija. Od poslancev pričakujejo, da bodo glasovali v skladu z načeli ustavne prisege in obvezami, ki so jih sprejeli.

Neuspešno vladanje z odloki

"Strinjam se z osnovno analizo, ne pa povsem z uporabljeno terminologijo," pismo komentira iz sociolog Gorazd Kovačič. Koncept totalitarizma sam razume kot stanje družbe, v katerem ljudje prenehajo misliti in se upirati. "Morda obstajajo totalitarne tendence med člani in najbolj zagretimi privrženci vladajoče stranke, a večina prebivalstva se vseeno upira, čeprav z individualnim bojkotom ukrepov," razpravlja. Po njegovih besedah je sporna trditev skupine akademikov, da iliberalna demokracija ni demokracija: "Drži, da sedanji režim spodkopava pravno državo in ustavno razdelitev med tri veje, vendar ni diktatura v tem smislu, da bi prišel na oblast z udarom in se ohranjal na oblasti s terorjem, temveč ima močno podporo od spodaj. "Stranki je uspelo organizirati svoje volivce v gibanje, angažirani so v podpori vodji in v tej participaciji je neki demokratični element. Ta je paradoksno združljiv s spodkopavanjem ustavne ureditve. V osnovi pa gre za točno analizo, ki bi se jo dalo zaostriti," meni.

​"Nova vlada bi lahko drugače zastavila ukrepe in dialog z državljani ter zgradila zaupanje ljudi. Sedanja je to možnost že zdavnaj zapravila. Vse, kar lahko naredi, je popolno zaprtje. Če bo to le delno, ker bo vlada spet ščitila interese velikega kapitala, bo tudi dolgo, saj ga ljudje v zasebnem življenju ne bodo upoštevali. Vladanje z odloki je prišlo do svoje meje in povzročilo neuspeh oziroma nedosledno izvajanje sistema PCT. Vlada je natakarje, trgovce in vratarje z odlokom razglasila za pomožne zdravstvene inšpektorje, ni pa jim dala pooblastil za preverjanje osebnih podatkov in identitete gostov. Ta bi jim lahko dal samo zakon, vlada pa očitno noče pripraviti ustavno korektnih novel zakonov o nalezljivih boleznih in o varstvu osebnih podatkov. To so ugotovili tisti, ki se nočejo cepiti in testirati in zdaj ponarejajo kode, saj so ugotovili, da tega nihče ne bo mogel preveriti. Razširjanje pogoja PCT zato ne bo dalo pravih rezultatov. Vlada misli, da je bolj učinkovita, če vlada z odloki in brez parlamenta, v resnici pa je zato manj uspešna pri obvladovanju epidemije," komentira sociolog.

So rešitev predčasne volitve?

"Pismo naslavlja realne probleme, ki jih imamo v državi in do katerih ne smemo biti ravnodušni. Strinjam se z vsebino pisma, ki pa je namenjeno predvsem tistim poslancem, ki podpirajo takšen način vladanja," se je odzval predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Pozivu se pridružuje tudi poslanka Levice in predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Nataša Sukič. Meni, da bi ga morali slišati predvsem poslanci Desusa. "V Levici se z vsemi političnimi sredstvi trudimo zaustavljati škodljive spremembe ali pa jih vsaj upočasnjevati z ustavnimi presojami, zbiranjem podpisov za referendum, sklicevanjem nujnih sej, interpelacijami," pojasni. Kot predsednica komisije ugotavlja, da je število sej, na katerih so obravnavali brutalno stopnjevanje policijskega nasilja nad ljudstvom najvišje v zgodovini parlamentarne demokracije v Sloveniji. Dolžnost poslancev je, da delujejo kot branik proti drsenju v nedemokratičnost in s tem večjo avtoritarnost, sklene.

Iz poslanske skupine Socialnih demokratov so odgovorili, da že od začetka mandata aktualne vlade to pozivajo k spoštovanju ustavnega reda ter spoštovanju in krepitvi demokratičnih vrednot. "Zaradi slednjih je bila Slovenija še pred kratkim ena najbolj zglednih članic Evropske unije ter drugih mednarodnih asociacij, bila na poti razvoja ter napredka, dandanes pa zavoljo nedopustnega ravnanja vladajočih drvi v brezno avtokracije in totalitarnega oblastništva," so zapisali. Menijo, da bodo rešitev prinesle predčasne volitve.

"Za stanje ni kriva samo ena stranka v vladi, temveč vse, ki podpirajo njeno razdiralno, protidemokratično in skrajno desno politiko," odgovarjajo iz Stranke Alenke Bratušek. Skupaj z drugimi strankami demokratične opozicije se poslužujejo vseh razpoložljivih orodij za menjavo oblasti, odgovarjajo in ljudi pozivajo k udeležbi na prihajajočih državnozborskih volitvah: "Če namreč ostanejo doma, nezavedno podpirajo tisto, čemur v resnici nasprotujejo." Prepričani so o povolilni zmagi in oblikovanju demokratične levosredinske vlade, ki bo umirila stanje v državi in se vrnila k ustavnim temeljem in evropskim vrednotam.

Povečanje demokracije

"Slovenija je v času vlade Janeza Janše napredovala na indeksu demokratičnosti, kot je to ugotovila redna letna analiza revije The Economist. Napredek pripisujemo programu Slovenske demokratske stranke in aktivnemu zavzemanju za vrednote, zapisane v Ustavi Republike Slovenije," menijo v Slovenski demokratski stranki.

Iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije (Desus) so sporočili, da je ustava sicer temeljni in najvišji splošni pravni akt, ki ga moramo spoštovati in upoštevati. "A vendar je treba izpostaviti, da vsi protesti niso bili miroljubni. Izražanje nestrpnosti, vandalizem in sovražni govor, ki smo mu bili priča sredi septembra, v sodobni družbi ne bi smeli imeti prostora. Volitve so tista najpomembnejša oblika demokracije, preko katerih si ljudstvo izbere predstavnike. V poslanski skupini Desusa smo si že od nekdaj prizadevali za varovanje in zaščito človekovih pravic ter spoštovanje z ustavo določene ureditve in si bomo tudi v prihodnje," so odgovorili.

"Kakor mi je znano, kratica SAZU pomeni Slovenska akademija znanosti in umetnosti, kar izključuje politično delovanje in vpletanje. Ne vem, od kod tej organizaciji Komisija za človekove pravice, saj to ni njen okvir delovanja. Ne čudim se tudi nizkemu nivoju slovenske predvsem umetnosti, prava znanost je tako ali tako izključena iz organizacije SAZU. SAZU ima že tako ali tako večino političnih kadrov še iz prejšnjega režima. Po številu ima večje število akademikov, kot jih ima enaka ustanova v Franciji. Pa le primerjajmo število prebivalcev med obema državama," se je na pismo odzval predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta