Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je dejala, da je odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS politična, vsebine pa ne more komentirati, dokler ne prebere novele. Hkrati tudi ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bo ZZZS lahko ohranila premijo v višini 35 evrov, kot jo določa novela.
Iz ZZZS pa so sporočili, da še ne morejo podati mnenja, ker predlog zakona še ni javno objavljen in še ni znana časovnica za njegovo obravnavo. "Praviloma pa mnenja k takšnim zakonom sprejema upravni odbor ZZZS in skupščina ZZZS," so dodali.
Poslanska skupina Svoboda je v DZ vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku.
Samo Fakin, nekdanji direktor ZZZS in minister za zdravje
"To je začetek. Prvi korak k ureditvi zdravstvenega zavarovanja. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja smo predlagali že leta 2012. Toda počakajmo zdaj nekaj dni, da bodo na dan prišle podrobnosti. Kaj bo to pomenilo za nenujne reševalne prevoze? Kaj bo Bruselj rekel, ko se bo povečal strošek javne porabe? Slika ni črno-bela, ampak zelo pisana. Ta predlog je v resnici politična reakcija, ker so se zbali za svoje 'rejtinge'. Je pa to racionalen ukrep in s stališča zdravstvenega zavarovanja ni slab. Vendar ni solidaren. Tudi ni to glavna težava v zdravstvu - to je namreč cena dela, okoli tega se vse vrti. Zaradi tega so dolge čakalne dobe in slaba organizacija, saj nočejo delati oziroma hočejo višje plačilo." (JAJ)
Ukinitev predlagajo po tistem, ko je zavarovalnica Generali prejšnji teden napovedala dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10,39 evra, dvig pa upravičujejo z rastjo stroškov od leta 2019.
Tatjana Trček iz ZZZS je za Radio Slovenija povedala, da izračuni ZZZS takšno rast stroškov ne kažejo. "Primerjave cen posameznih storitev ne kažejo 30-odstotnega dviga. Največja postavka pri nas je bolnišnično zdravljenje, kjer se je cena od leta 2020 dvignila za 21 odstotkov, medtem ko so bili lahko dvigi pri drugih dejavnostih tudi precej nižji," je dejala.
Na rast cen je sicer vplivala rast plač, regresa in dodatnega pokojninskega zavarovanja, ob tem pa tudi zvišanje materialnih stroškov zaradi valorizacije ter povečanje informatizacije in amortizacije, je Trček še dejala za Radio Slovenija.
Manja Habjanič, strokovna sodelavka varuhinje pacientovih pravic
"Na našo pisarno se občasno obračajo pacienti, ki imajo težave z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Običajno ljudje ne vedo, da nimajo urejenega dopolnilnega zavarovanja, in jih preseneti, ko jim izvajalci izstavijo račun. Čeprav so izvajalci dolžni opozoriti pacienta na doplačilo. Dopolnilno zavarovanje je sicer za marsikoga velik strošek in si ga ne plačuje, dokler ne potrebuje več zdravstvenih storitev. Večje težave na tem področju opažamo v zobozdravstvu, sploh pri protetičnih storitvah (ki so le desetodstotno krite iz obveznega zavarovanja, op. p.). Bilo bi torej koristno, če bi dopolnilno zavarovanje prelevili v obvezno." (JAJ)
Zavarovalno združenje: Ukinitev ni zdravstvena reforma
V Slovenskem zavarovalnem združenju ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je danes napovedala koalicija, izrecno ne nasprotujejo. Opozarjajo pa, da to ni zdravstvena reforma, niti korak, ki rešuje dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Gre za politično odločitev, so izpostavili.
V združenju so sicer na podlagi sestanka pri ministru za zdravje pretekli teden pripravili izračune predloga, ki bi zmanjšal doplačila, ki jih določa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To bi imelo neposreden vpliv na znižanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, obenem pa bi v zmanjšanem obsegu obremenilo javne vire. Te so predstavili ministru, nato pa so bili iz medijev seznanjeni, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinja, so sporočili iz zavarovalniškega združenja.
"Rokohitrski predlog nas je presenetil," je ob robu posveta o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva dejala direktorica združenja Maja Krumberger. Ukinitev so sicer pričakovali, saj se o njej govori že nekaj časa, navsezadnje so se k njej zavezali tudi v koalicijski pogodbi, je izpostavila. Rešitev, ki so jo predstavili ministru, pa po njenem mnenju zanj "očitno ni bila sprejemljiva".
Ukinitvi v združenju sicer izrecno ne nasprotujejo - "ne glede na to, da ne gre prvenstveno za strokovno, temveč za politično odločitev", so zapisali v odzivu. Strinjajo se namreč, da obstoječi sistem ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti financiranja. "Izrecno bi pa želela poudariti, da ukinitev ni zdravstvena reforma in ne bo doprinesla h kakovosti in dostopnosti storitev za prebivalce," je dejala Krumberger.
Ta namreč ne naslavlja vprašanj dostopnosti zdravstva, ne ureja razmerij med zasebnim in javnim zdravstvom, ne ureja delovanja javnih zdravstvenih institucij v smislu racionalizacije le tega. Vse našteto pa je nujno, da bomo kot država dosegli zadane cilje. "Vsekakor je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko všečna politična odločitev, ki pa bo dražja, kot morebiti izgleda na prvi pogled," so zapisali v odzivu.
"Nekako ni jasno, zavarovalnicam očitajo napovedan dvig, hkrati pa priznavajo, da bo zmanjkalo 180, oz. mi ocenjujemo 200 milijonov evrov brez tega dviga. Se pravi so podlage za dvig," je izpostavila Krumberger. Glede na projekcije, se bo številka v naslednjih letih zgolj povečevala. Če pri tem upoštevamo še siceršnje povečevanje potreb javne zdravstvene blagajne, na podlagi objektivnih dejstev se bo primanjkljaj za opravljanje storitev še povečeval. Zato je na mestu vprašanje ministrstvu za finance glede pokrivanja potreb javne zdravstvene blagajne, so zapisali v odzivu.
Ob tem je Krumbergerjeva dodala, da se bo - kot je bilo razumeti na novinarski konferenci koalicije, tudi predvidena mesečna dajatev vsakega zavezanca za plačilo v znesku 35 evrov enkrat letno na določen način usklajevala, saj bo primanjkljaj kril proračun.
Uvedba enotne obremenitve bo sicer imela neposredni pozitivni vpliv na zdravstveno blagajno, saj bo obremenitev zajela vse prebivalce, ne zgolj tiste, ki so se za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odločili na prostovoljni bazi. To bo zdravstveni blagajni sicer prineslo dodatnih dobrih 20 milijonov evrov, odvzelo pa bo približno enak znesek dajatev, ki jih posredno ali neposredno poravnajo zavarovalnice, financiranje zdravstvene kartice, predvsem pa fleksibilnost pri uravnavanju potrebnih virov javne zdravstvene blagajne v času neugodnih gospodarskih razmer, opozarjajo.
Odločevalcem pa ostajajo na voljo za pomoč pri oblikovanju sodobnega javnega zdravstvenega sistema po meri prebivalstva, so sklenili.
Sindikati pozitivno presenečeni
Reprezentativne sindikalne centrale je pozitivno presenetil predlog preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Opozarjajo pa, da predlog ohranja nepravično obliko prispevka, ter pričakujejo, da bo o predlogu stekel dialog v okviru ESS. V reprezentativnih sindikalnih centralah, kot so zapisali v sporočilu za javnost, že vseskozi podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga v zakonodajni postopek danes vložili v poslanski skupini Svobode, jih je presenetil.
Pozitivno jih je presenetil zato, ker je bistveno pohitril časovnico vlade, ki je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedala šele z letom 2025. "Hkrati pa ugotavljamo, da predlog sicer res ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar ga nadomešča s pavšalnim prispevkom v enaki višini za vse, kar pomeni, da ohranja nepravično in regresivno obliko prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki bistveno bolj finančno obremenjuje tiste z nizkimi dohodki," so opozorili. Pozdravljajo uvedbo t. i. proračunske varovalke in odločitev za zbiranje celotnih sredstev na enotnem mestu, in sicer pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Vendar pričakujemo spremembo predloga na način, da se bo v okviru zakonodajnega postopka višina prispevka oblikovala tako, da bo odvisna od razpoložljivega dohodka posameznice oziroma posameznika ter da se znotraj zdravstvenega sistema ohrani načelo solidarnosti," so navedli.
Pričakujejo tudi, da bo o predlogu zakona takoj stekel dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter da se bo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja hkrati poskrbelo tudi za zaposlene v zavarovalnicah.
Inštitut 8. marec pozdravlja korake k postopni ukinitvi
V Inštitutu 8. marec ocenjujejo, da je poslanska skupina Svoboda z vložitvijo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v parlamentarni postopek storila pomemben korak k postopnemu ukinjanju dopolnilnega zavarovanja. Ob tem opozarjajo, da ne sme ostati pri prvem koraku, ampak pričakujejo ukinitev na pravičen način.
Po oceni Inštituta 8. marec je korak smiseln, ker preprečuje dvig dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 30 odstotkov. "Korak je dober, ker odstrani 60 milijonov evrov kapitalskih interesov zavarovalnic," so zapisali v sporočilu za javnost.
Prav tako se jim zdi korak logičen, ker ni nobenega razloga, da bi do leta 2025, kot je bilo to v načrtih koalicije do sedaj, "komercialnim zavarovalnicam pustili, da dvigujejo cene, kujejo dobičke in zapravlja milijone, zbrane z našimi položnicami, za lastne stroške".
Ob tem opozarjajo, da ne sme ostati zgolj pri prvem koraku. "Politika nam že desetletja obljublja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na pravičen način. Tako ukinitev, po kateri ne bomo vsi - bogati, revni in tisti vmes - plačevali enakega zneska. Tega ta predlog ne dela," so izpostavili.
Položnice, ki so nam vsak mesec vsem enako zniževale razpoložljiv dohodek, bo nadomestilo znižanje neto plač delavcev za 35 evrov. Ob tem predvidevajo, da bo izjema minimalna neto plača. Vsi samozaposleni pa bodo plačevali za 35 evrov višje prispevke. "Čeprav položnic ne bo več, temeljna nepravičnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še vedno ne bo ukinjena," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Oblast obljublja, da bo to storila do konca leta 2024. Če ne bo, smo na potezi mi - da zakon pripravimo in zanj zberemo podpise. Še prej pa bo tu zakonodajni postopek, kjer je priložnost, da se predlog izboljša in seveda čim prej sprejme," so sklenili.
