Ograja brez varovanja je lahko prehodna

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
18.08.2016 19:42
Medtem ko se država in nevladne organizacije pripravljajo na morebiten ponoven množičnejši prihod beguncev in migrantov, policisti in vojaki nadzirajo južno zeleno mejo, na katero je vse večji pritisk ilegalnih prebežnikov
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mejni prehod Obrežje ...
Robert Balen

"Poglejte, to je območje, ki je za nas najbolj zanimivo," pove in pokaže na polja, zavita v popoln

o temo, in zato v nasprotju s tisoč

imi lučmi, posejanimi po avtocesti od mejnega prehoda Obrežje proti notranjosti države, pomočnik komandirja policijske postaje Brežice

Martin Detiček

. Luči razkrivajo tudi, kje ležijo Rigonce in Dobova – priči lanskoletnih apokaliptičnih podob bede, ki so jo begunci in migranti ob prečkanju hrvaško-slovenske zelene meje doživljali najprej na dolenjskih travnikih in kasneje v sprejemnih centrih v Beti in Brežicah. Z vrha okoliških hribov je pogled v jasni poletni noči prečudovit. A policistka Joži in policist Robi v nočni izmeni nista prišla občudovat nočne panorame. Njuna delovna naloga je ob pomoči termovizije – naprave, ki v temi več kilometrov daleč zazna povišano temperaturo in s tem tudi premikanje živih bitij - odkriti morebitne ilegalne prebežnike.

Robert Perc

Naprava za nočno opazovanje - glavni pripomoček

Termovizija j

e za štiri patrulje vojaške policije s policijskimi pooblastili in dvanajstim policijskim patruljam,

ki vsakodnevno nadzirajo 72 kilometrov zelene meje na območju policijske postaje Brežice, glavni pripomoček pri odkrivanju ilegalnih prebežnikov. "Ko v obmejnem pasu opazimo premikanje ljudi, tja napotimo najbližjo patruljo," pove policist Robi, policistka Joži pa doda, da so minuli teden z omenjeno napravo odkrili deset Turkov, ki so jim čez mejo pomagali trije državljani Srbije. Ilegalni prestopi meje s pomočjo vodnikov so pogosti, zato se policijske patrulje pri njihovem odkrivanju ponoči poslužujejo tudi naprav za nočno opazovanje, skozi katere lahko opazijo človeka zaradi okrepljene svetlobe, ki jo ta naprava omogoča. Med ogledom mostu čez Breganščico, ki je bil v času lanskoletnega pritiska beguncev in migrantov na našo mejo pogost kraj poskusa prehoda, zdaj pa je zaprt s panelno ograjo in povrhu še z rezalno žico, ki je sicer potegnjena čez vso mejo z južnimi sosedi, srečamo eno od teh patrulj. "Poleg pregleda terena občasno ustavimo tudi kakšen avtomobil, za katerega presodimo, da bi lahko bil sumljiv," pove eden od policistov. Za kontrolo tukajšnjega mejnega območja vsakodnevno v povprečju skrbi 50 policistov, še 100 do 120 pa jih je prisotnih v notranjosti, na teritoriju policijske uprave Novo mesto, kjer kontrolirajo počivališča in avtocesto vse tja do Biča, kjer se začne pristojnost policijske uprave Ljubljana. Če bi kateri od ilegalnih prebežnikov prišel v notranjost države.

Počivališče, sonda in lažni alarm

Policistoma zaželimo mirno noč in se odpeljemo proti mejnemu prehodu Obrežje. Še eni točki, kjer begunci in migranti po zaprtju balkanske poti neopazno poskušajo prestopiti mejo. Štirje Afganistanci minuli torek niso imeli te sreče. Policisti so jih odkrili pri pregledu tovornjaka s polpriklopnikom, ki ga je vozil državljan Bosne in Hercegovine. "Najpogosteje se na tovornjak vkrcajo na postajališčih, ne da bi vozniki to sploh opazili. In če v tovornjaku ne odkrijemo za tihotapljenje ljudi posebej prirejenega prostora, šoferju običajno verjamemo, da ni ničesar vedel o slepih potnikih," pojasni Perc.

Pod sedeži v kupeju

Čez mejni prehod poskušajo priti ljudje tudi skriti v kombijih ali v avtodomih – denimo skriti v klopi. Zgodi se, da jih vodiči odložijo malo pred mejnim prehodom in se nato, ker je zlasti v poletnih mesecih in ob koncih tedna povečan promet, poskušajo kot pešci neopazno prečkati mejni prehod. "Lani smo imeli samo en tak primer, letos jih je v devetih poskusih tako poskušalo mejo prečkati skupno 30," pove Perc, ki še doda, da zadnji mesec policisti okrepljeni opazujejo oziroma nadzirajo tudi okolico mejnega prehoda.
Le streljaj od Obrežja, v Dobovi, na železniški postaji, hrvaški in slovenski policisti opravljajo mejno kontrolo vlakov. Malo pred 23. uro na postaji ustavi vlak, ki iz Zagreba prevaža potnike v München. Po približno desetih minutah vodja izmene, ki sodeluje pri pregledu, pokliče hrvaška kolega, naj se mu pridružita na vlaku. Pod sedeži enega od kupejev najdejo moškega brez ustreznih dokumentov, zato ga hrvaška policista odpeljeta v nadaljnje preverjanje. Domnevno naj bi bil državljan Alžirije. Ker so ga dobili na vlaku, ki je pripeljal s Hrvaške, bo vrnjen na Hrvaško. Tako kot osem Alžircev, Maročanov in Libijcev, ki so jih nekaj ur pred tem odkrili na tovornem vlaku. In kot že 189 tujcev, ki jih je od marčevskega zaprtja balkanske begunske poti, po podatkih policije, Slovenija vrnila na Hrvaško, medtem ko so 39 tujcev Hrvati zavrnili. V postopkih vračanja mora Slovenija dokazati, da so nezakoniti pribežniki prišli iz južne sosede.

V zavetju megle

Da je čutiti določeno mero napetosti in tudi bojazen, da bi ob morebitnem padcu begunskega dogovora med EU in Turčijo slednja čez mejo spustila več 100 tisoč beguncev, priznajo tudi naši sogovorniki. "Zdrav razum in izkušnje nam govorijo, da je treba situacijo spremljati, zlasti dogajanje v soseščini in na Balkanu, ker se lahko hitro ponovi jesen 2015, zato se pripravljamo na to možnost," pove Perc. V pripravljenosti je tudi sprejemni center v Dobovi, kakor tudi tista v Lendavi in Šentilju. Nekaj bojazni je čutiti tudi med prebivalci Rigonc, ki sicer, tako kot Stanko, pravijo, da se ob prisotnosti patrulj počutijo varne. "A nikoli ne veš, kdaj se bo zgodba ponovila in jih bodo Hrvati spustili čez. Vreme jim je zdaj naklonjeno, saj se ob večerih spusti gosta megla, ki včasih vztraja tudi dopoldne." Rigonce danes kažejo popolnoma drugačno podobo, kot so jo lanskega oktobra, ko so na travniku brez vode, hrane, tako rekoč brez vsega, po več ur, tudi ponoči, dober teden taborile večtisočglave množice beguncev in migrantov, saj je našo vlado kljub opazovanju večmesečnega begunskega eksodusa na Balkanu prihod ljudi, ki so bežali pred vojno in nasiljem v svojih domovinah, presenetil. Danes je ta nekaj hektarjev velik travnik že pokošen, a je lastnik krmo zaradi navodil pristojnih institucij odpeljal na uničenje. Edino, kar še spominja na begunske sledi, so rezalna žica in izmenjujoče se vojaško-policijske patrulje. A vprašanje, ki je v zraku, je, kako dolgo bo še tako.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta