Darja Kocbek
Načrt za porabo 5,7 milijarde evrov, kolikor ima Slovenija na voljo v 750 milijard evrov vrednem evropskem načrtu za okrevanje po pandemiji, bo po besedah državne sekretarke na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monike Kirbiš Rojs z evropsko komisijo in socialnimi partnerji predvidoma usklajen do 1. decembra. Vlada ga namerava dokončno potrditi 17. decembra in ga poslati v Bruselj v dokončno potrditev.
Dokument, ki je še v postopku usklajevanj, obsega okrog 300 strani. V pripravi je od julija in v pogovorih in razpravah je mogoče slišati le splošne napovedi, za katera področja bo denar porabljen. Na konferenci o produktivnosti, ki sta jo v spletni obliki pripravila predstavništvo evropske komisije v Sloveniji in urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), pa je bil jasen Nemec Manfred Bergmann, direktor generalnega direktorata evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve, ki je pristojen za Slovenijo. Zatrdil je, da denarja ne bo, če država ne bo izpolnila priporočil evropske komisije za izvedbo reform iz priporočil evropske komisije v zadnjih letih.
Kako do naložb v zeleni in digitalni prehod
Odpraviti je treba birokratske ovire za poslovanje podjetij, preveliko vlogo v slovenskem gospodarstvu imajo še vedno podjetja v državni lasti in podjetja, ki jih nadzoruje država, je dejal. Premalo konkurence je na področju javnega naročanja, inovativna podjetja zaradi nerazvitega finančnega trga nimajo na voljo dovolj nebančnega kapitala. S pokojninsko reformo je treba dvigniti upokojitveno starost in jo prilagoditi podaljšanju življenjske dobe, poleg tega zaposleni, ki dalj časa dela, lahko pričakuje višjo pokojnino, je priporočila pojasnil Bergmann.
V Bruslju za to, da bodo nakazali denar, izvedbo reform povezujejo z naložbami v zeleni in digitalni prehod. V skladu s priporočili, ki so jih poslali v Ljubljano maja letos, v letih 2020 in 2021 od vlade za zeleni prehod pričakujejo naložbe v čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, okoljsko infrastrukturo, trajnostni promet, raziskave in inovacije. Za digitalni prehod pričakujejo projekte za uvajanje omrežja 5G, zagotovitev digitalne zmogljivosti podjetij ter krepitev digitalnih znanj in spretnosti, pa tudi v projekte na področju e-trgovine in e-zdravja.
V priporočilih tudi piše, da je treba z zagotavljanjem zadostne oskrbe s kritično medicinsko opremo in odpravo pomanjkanja zdravstvenih delavcev zagotoviti odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Od vlade v Bruslju še pričakujejo, da zagotovi ustrezno nadomestilo dohodka in socialno zaščito, ublaži učinek krize na zaposlenost, med drugim z okrepitvijo shem krajšega delovnega časa in s prožnimi ureditvami dela. Vlado prav tako opominjajo, da mora poskrbeti, da bodo ti ukrepi zagotavljali ustrezno zaščito za delavce z nestandardnimi oblikami zaposlitve.
Povečati črpanje
Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs pravi, da bo treba zelo povečati absorpcijsko sposobnost, da bo Slovenija lahko porabila ves denar, ki ga ima na voljo. Zdaj na leto počrpa med 300 in 400 milijonov evrov, v prihodnjih desetih letih bo ta znesek treba povečati na 1 milijardo evrov ali več. Do konca leta 2023 bo treba porabiti 1,8 milijarde evrov kohezijskih sredstev iz veljavnega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2014-2020 in dodatnih 312 milijonov evrov kohezijskih sredstev na podlagi pobude REACT-EU, ki jih vlada namerava vložiti v gospodarstvo, trg dela, nakup zdravstvene opreme in zagotovitev povezav za učenje šolarjev na daljavo. Rok za porabo sredstev iz sklada za okrevanje je konec leta 2026, sredstev iz večletnega finančnega načrta za obdobje 2021-2027 pa konec leta 2029.
Vlado evropska komisija še opozarja, naj ne ima prevelikih oči pri zadolževanju države. Priporočajo ji, naj "če gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb".
Za več vlaganj v znanje, veščine, zaposlene
Manfred Bergmann je izpostavil, da v Bruslju pričakujejo sodelovanje med vlado in socialnimi partnerji pri pripravi nacionalnega načrta. Predsednik konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je na konferenci glede sodelovanja pojasnil, da če iskreno mislimo z doseganjem socialnega konsenza, ga bo zelo težko doseči, če socialni partnerji dokumentov, kot je nacionalni načrt za okrevanje, ki obsega več kot 300 strani, dva dni pred obravnavo na ekonomsko-socialnem svetu še nimajo.
Za sindikate bo po Počivavškovih besedah pri usklajevanjih nacionalnega načeta za okrevanje pomembno vprašanje, kako zagotoviti več vlaganj v znanje, veščine, zaposlene. Pomembni so sistemi socialne varnosti, zlasti v dolgotrajno oskrbo in zdravstvo v okviru krepitve javnih sistemov. "Trdno sem prepričan, da so krepitev teh sistemov, pa tudi izobraževanja, aktivne politike zaposlovanja elementi, ki lahko pomenijo zelo dobro osnovo za rast produktivnosti tudi v podjetniškem sektorju," je na konferenci dejal Počivavšek.
