Pri tem poudarjajo, da slovenska vlada od prvega vala epidemije ni zagotovila niti ene dodatne postelje na intenzivnih oddelkih, prav tako pa ni zagotovila dodatnega osebja za oskrbo okuženih. Hkrati je po oceni omenjenih kupovala preplačano opremo, ki da se je izkazala za neuporabno. Ob tem pa za primerjavo navajajo podatek, da je nemška vlada v šestih mesecih pripravila 8500 dodatnih postelj za bolnišnično oskrbo bolnikov s covid-19.
Vlado pozivajo, naj takoj sprejme izredne ukrepe, s katerimi bo poskrbela za zaščito najbolj ogroženih skupin, urgentno okrepi kapacitete za bolnike s covid-19 in poveča sredstva za sanacijo razmer v javnem zdravstvu, ki so posledica epidemije.
Ob tem vladi predlagajo, naj kapacitete zagotovi z začasnim vpoklicem zasebnih zdravnikov in njihovih zaposlenih ter koncesionarjev, vključi študente zadnjih letnikov zdravstvene nege in dijake zadnjega razreda srednje šole medicinskih sester, aktivira študente zadnjih letnikov medicinskih fakultet ter 1700 specializantov, aktivira upokojene zdravnike in sestre, zagotovi dodatno plačilo za zdravstveno osebje, aktivira ekipe Rdečega križa in vojaško bolnišnice Role 2.
Komunikacijo po predlogu omenjenih strank naj vodijo epidemiologi, ki naj pri tem mislijo na javno dobro in celotno družbeno življenje. Ukrepi naj bodo podrobno pojasnjeni, v komunikacijo naj se tudi vključi civilna družba, vplivneže na družbenih omrežjih naj se opremi z ustreznimi informacijami, hkrati pa naj se pojasni tudi pravilno nošenje mask in razkuževanje površin.
Poudarjajo še, da mora vsak državljan imeti možnost, da v 24 urah pride do kontakta z zdravnikom. Hkrati pa menijo, da bi morali biti covid oddelki v drugih stavbah kot ostalo zdravstvo, nujno bi bilo potrebno podpreti in zagotoviti dostopnost primarne ravni zdravstva (osebni zdravniki, pediatri in zobozdravniki). "Pričakujemo, da se bo vlada takoj in z največjo resnostjo lotila reševanja razmer zaradi hitre širitve epidemije in razmer v zdravstvu ter predlagane ukrepe izvedla v najkrajšem možnem roku," so zaključili v izjavi za javnost, ki so jo poleg Jožeta P. Damijana podpisali še voditelji omenjenih opozicijskih strank Tanja Fajon, Marjan Šarec, Luka Mesec in Alenka Bratušek.
Forum za demokracijo pripravil izhodišča zavezništva
Delovna skupina Foruma za demokracijo, Odbora za pravično in solidarno družbo, Alternativne akademije in Gibanja za družbeno odgovornost je pripravila izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo.
Uvodoma so zapisali, da Slovenija tudi 30 let po osamosvojitvi nima jasne vizije, kakšna država želi biti in kateri so njeni ključni socialni, ekonomski in politični cilji. Pri tem poudarjajo, da se je Slovenija iz "najbolj uspešne članice EU-13 držav, ki so na novo pristopile k EU, 'uspela' v 30 letih po vrsti kazalcev uvrstiti na dno vseh članic EU".
Ugotavljajo, da sedanja oblast tudi v razmerah nevarnosti za zdravje in življenja ljudi in pretečih socialnih stiskah in gospodarski krizi ni sposobna povezati vseh potencialov družbe. "V zadnjem času se še krepijo avtoritarne tendence in obnavljajo zgodovinsko preseženi državljanski spori," dodajajo.
V pripravljenih izhodiščih za program zavezništva za demokratično Slovenijo so se povezali z dvema ciljema. "Prvi cilj je boj za obnovo in prenovo načete demokracije in nasprotovanje avtoritarnemu načinu vladanja, ki se kaže v zmanjševanju državljanskih svoboščin, kršenju človekovih pravic, populizmu, revanšizmu, politični zlorabi sprave, zgodovinskih revizionizmih, izključevalnosti, demagogiji, nepotizmu in korupciji kot metodami brezobzirne borbe za prisvojitev nekdanje družbene lastnine. Iz tega izpeljujemo potrebo po novi ali na novo vzpostavljeni politični kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi, pri čemer se zavezujemo resnici in spoštovanju dane besede."
"Drugi cilj je ustvarjanje družbenih in političnih sprememb kot alternative eroziji in privatizaciji družbenih dejavnosti in premoženja, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči med politično-kapitalsko elito in večino prebivalcev, begu možganov, odrivanju ljudi od neposrednega upravljanja, razgrajevanju socialne države, oženju prostora za kulturo in umetnost, krčenju družbene solidarnosti, izčrpavanju naravnih virov, okoljski in klimatski krizi ter migracijah."
Na koncu uvoda pa so zapisali ugotovitev, da sedanji slovenski ekonomski model "ni ekosistemsko in socialno vzdržen in da današnje krize na globalni in lokalni ravni ni mogoče reševati na načine, ki so privedli vanjo".
Celoten dokument, ki ga je podpisalo 137 akademikov in intelektualcev, pripravili pa so ga dr. Dušan Keber, dr. Rado Bohinc, dr. Jože Mencinger, dr. Stane Pejovnik, dr. b, dr. Slavko Splichal, dr. Ivan Svetlik, dr. Darko Štrajn, dr. Vito Turk in dr. Niko Toš, si lahko preberete -> TUKAJ.
